Konservativnemu premierju Davidu Cameronu naj bi uspelo Škotsko v okviru Velike Britanije zadržati tudi z obljubami o večji avtonomiji in večjih pristojnostih. Po njegovih besedah naj bi se proces načrtovanja podelitve širših pristojnosti škotskemu parlamentu že začel in naj bi se končal januarja.

Vse tri glavne stranke londonskega Westminstra, konservativci, laburisti in liberalni demokrati, so obljubile prenos pooblastil s področja financ, sociale in davkov in to zavezo v dneh pred referendumom tudi podpisale.

Angleži za Angleže
Nekaj dni po referendumu pa že prihaja do precejšnjih nesoglasij glede časovne izvedbe in obsega nadaljnjega prenosa oblasti. Cameron je tako že predlagal sistem, po katerem bi o zadevah, ki se tičejo le Anglije - recimo o šolstvu ali zdravstvu -, lahko glasovali le poslanci iz Anglije. Gre za t. i. sistem "angleški glas za angleške zakone".

Guardian piše, da je premierjeva iniciativa poskus zatreti upor konservativcev proti več pristojnostim za Škotsko, pa tudi preprečiti, da konservativce prehiti Neodvisna stranka Združenega kraljestva Nigela Faraga.

A Cameronov načrt je razjezil škotske nacionaliste, ki jim ni bilo rečeno, da bo več pristojnosti za škotski parlament morda pomenilo enako tudi na angleški strani.

"Dolgo sem verjel, da v tej nacionalni razpravi kot ključna manjka Anglija. Slišali smo glas Škotske, zdaj pa morajo biti slišani tudi milijoni glasov Anglije," je dejal Cameron po referendumu. "Če bo lahko Škotska glasovala ločeno o davkih, porabi in sociali, bi morali imeti to možnost tudi Anglija, Wales in Severna Irska," je dodal, to pa se mora po njegovem mnenju zgoditi hkrati z dogovorom o Škotski.

Laburisti proti
Vodja laburistov Ed Miliband je jasno povedal, da Cameronovega predloga o več pristojnostih za angleške poslance najverjetneje ne bo podprl. Guardian opozarja, da bi laburisti veliko težje dosegli večino pri širokem spektru zakonodaje, če bi bilo poslancem iz Škotske preprečeno, da glasujejo o angleških zadevah.

Neredi v Glasgowu (video: Reuters)

Unionisti so po poročanju BBC-ja nenadoma napadli zagovornike neodvisnosti. V obeh skupinah je bilo po podatkih policije okoli 100 ljudi. Policija, tudi na konjih, je ločevala pripadnike obeh taborov, aretirala pa je šest ljudi.