Predsednik ZDA George Bush se je o vprašanju severnokorejskega jedrskega programa ločeno sešel s kitajskim predsednikom Hu Džintaom, z japonskim premierjem Džuničirom Koizumijem, južnokorejskim predsednikom Roh Moo Hjunom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Bush zaskbljen nad demokracijo v Rusiji
Ameriški predsednik je v daljšem in zaupljivem pogovoru ruskemu kolegu Vladimirju Putinu omenil zaskrbljenost nad političnimi reformami v Rusiji. Putin mu je odvrnil, da bo ruska vlada še vedno demokratična, a bolj v skladu z rusko zgodovino.

Kritiki take politike trdijo, da želi Putin utrditi moč Kremlja. Spremembe omogočajo Putinu, da bo sam imenoval guvernerje regij, ki so bili doslej izvoljeni. Lahko uvede strožja pravila za oblikovanje političnih strank in iz parlamenta odstrani neodvisne člane.

Putin je že v petek zavrnil obtožbe, da pelje Rusijo v totalitarno državo, dodal pa je, da še vedno išče model, ki bi vključeval tudi tradicijo. Vrnitev v totalitarnost je po njegovih besedah izključena, je povedal v pogovoru s čilskim novinarjem, ki je objavljen tudi na spletni strani Kremlja www.kremlin.ru.

Bush za pogajanja s Severno Korejo
Ameriški predsednik George Bush in kitajski predsednik Hu Džintao se strinjata, da se mora Severna Koreja vrniti za pogajalsko mizo. Le s pomočjo dialoga bo mogoče rešiti krizo zaradi severnokorejskega jedrskega programa, sta povedala. Severna Koreja je septembra odpovedala udeležbo na šeststranskih pogajanjih o tej temi.

Po ocenah ameriških strokovnjakov naj bi Severna Koreja doslej še povečala jedrski arsenal. Imeli naj bi osem jedrskih konic, oziroma eno ali dve več, kot pred štirimi leti.

Ameriški predsednik je hkrati opozoril tudi Iran, da svet pozorno spremlja zaskrbljujoče novice o pospešenem plemenitenju urana v zadnjih dneh. Voditelji bodo govorili še o krizah na Haitiju, Sudanu, Iranu in Slonokoščeni obali.

Glavna tema vrha 21 držav članic pa bo predlog za ustanovitev prostotrgovinskega območja Azije in Pacifika.

Nasilni protesti ob začetku
Začetek foruma pa so zaznamovali nasprotniki globalizacije in ameriške politike. V čilski prestolnici se je v petek s policijo, ki je uporabila vodne topove in solzivec, spopadlo med 20.000 in 40.000 protestnikov.

Članice APEC-a so: Avstralija, Brunej, Kanada, Čile, Kitajska, Hongkong, Indonezija, Japonska, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Peru, Filipini, Rusija, Singapur, Južna Koreja, Tajvan, Tajska, ZDA in Vietnam.