Le malo ljudi ve, kakšna je bila v resnici vloga poveljniških struktur Združenih narodov ob padcu mesta in ali je bila Srebrenica res žrtvovana zaradi političnih interesov. Brez odgovora ostajajo tudi številna vprašanja o vlogi nizozemskih enot Unproforja, ki so skrbele za varovano ozemlje pred padcem enklave.

Prevod izjave Ratka Mladića

Varovano območje Srebrenice
Srebrenica se je sredi vojne znašla spomladi leta 1992, ko so srbske paravojaške enote v njeni okolici začele izvajati etnično čiščenje. Številni begunci so si zatočišče našli v obleganem mestu, kjer so nato bivali v neživljenjskih razmerah.

Takratni poveljnik Unproforjevih sil v BiH-u general Phillipe Morillion je leta 1993 prišel v mesto in prebivalcem obljubil zaščito ZN-a. Srebrenica je bila razglašena za eno izmed šestih t. i. "varnih območij", čeprav novi termin ni bil nikoli natančneje definiran. ZN enotam v Srebrenici ni nikoli dajalo konkretnejših ukazov za postopanje. V takšne razmere je leta 1994 prišlo 600 nizozemskih pripadnikov modrih čelad pod poveljstvom polkovnika Tona Karremansa. Nizozemci se niso informirali o dejanskem stanju na območju, zanašali so se na letalsko pomoč Nata v primeru naraščajoče nevarnosti.

Mladić izigra mednarodno skupnost
Modre čelade so bile edino pravo upanje za Srebrenico ob začetku srbskega obstreljevanja 6. julija 1995. Srbi so že na začetku napada, katerega cilj sprva sploh ni bilo zavzetje Srebrenice, zavzeli tudi nekaj postojank modrih čelad in jih prisilili k predaji. Kmalu je bilo v srbskih rokah že 55 unproforjevcev.

Ko je srbski poveljnik, general Ratko Mladić uvidel, da je obramba Srebrenice zelo šibka in je pravilno ocenil, da Unprofor ne bo nudil večjega odpora, se je odločil napasti tudi mesto samo. Poveljstvo Unproforja v Sarajevu je na prošnjo polkovnika Karremansa po letalskem posredovanju z dne 8. julija ostalo gluho. Naslednjo prošnjo je poveljnik sil ZN-a v BiH-u Francoz Bernard Janvier zavrnil, češ da je napisana na napačnem obrazcu.

Letala so poletela in bombandirala dva srbka tanka šele 11. julija popoldne. Mladić se ni pustil zmesti in je zagrozil z usmrtitvijo zajetih talcev. Natova letala od zdaj Srbov niso več skrbela.

Srbi civilistom obljubljajo neoviran odhod
Po osvojitvi Srebrenice so Srbi 12. julija zjutraj vpadli v Potočare, kjer se je nizozemskim mirovnikom pridružila množica okoli 25.000 ljudi. Mladić je generalu Karremansu zagotovil, da bodo vse muslimanske civiliste, ki so jih poprej ločili na ženske in moške, s tovornjaki in avtobusi prepeljali na ozemlje pod nadzorom sarajevske vlade.

Mladić je obkrožen s televizijskimi kamerami hodil med begunci, katerim so srbski vojaki delili vodo, otrokom pa sladkarije, in govoril: "Ne bojte se, bodite mirni … Naj gredo najprej ženske in otroci. Pazite, da se kateri izmed otrok ne izgubi … Nihče vam ne bo storil nič hudega."

Nekateri Unproforjevci sumijo na pogrom
Nizozemci, prestrašeni za svoja življenja, so bili prisiljeni verjeti, da bodo Srbi evakuirali Muslimane na varno, čeprav je kasneje eden izmed častnikov, major Franken, na zaslišanju v Haagu priznal, da se je zavedal nevarnosti srbskega znašanja nad Muslimani.

Po drugi strani pa je Franken potrdil, da so Nizozemci rade volje sprejeli srbsko obljubo po evakuaciji in da so celo pomagali spravljati Muslimane na avtobuse in tovornjake, saj so se modre čelade tako najlažje izognile humanitarni katastrofi, ki je zaradi pomanjkanja vode, hrane in zdravil grozila ne samo beguncem, ampak tudi Unproforjevim vojakom.

Misija ZN-a v varovanem območju Srebrenice se je tako končala tragično, svet pa se je šele v naslednjih dneh začel zavedati strašnih dogodkov v mestu.

Sta se Zahod in Mladić dogovorila?
Sum, da je mednarodna skupnost namerno žrtvovala Srebrenico, je postajal vedno večji. Oktobra 1995 je nizozemska vlada izdala poročilo, v katerem ugotavlja, da kljub nekaterim napakam poglavitna krivda za padec Srebrenice bremeni Nato in ZN, ker niso nudili dovoljšnjih sredstev za obrambo mesta.

To je dokazoval tudi skrivni sestanek med Janvierjem in Mladićem, na katerem je Francoz srbskemu poveljniku obljubil, da Natova letala ne bodo bombardirala srbskih položajev, če Srbi izpustijo zajete unproforjevce.

Srebrenica 10 let pozneje
Nizozemski inštitut za vojno dokumentacijo je leta 2002 izdal obsežno poročilo o odgovornosti nizozemskih vojakov v pokol, zaradi česar je odstopila vlada premierja Wima Koka. ZN in mednarodna skupnost razen nekaj študij, ki so odgovore za opravičevanje lastnih napak in hladnokrvno spremljanje srebreniškega pokola iskale predvsem v zapletenih okoliščinah balkanske morije, niso napravili še nič takšnega, kar bi jasno pokazalo na ljudi, ki bi lahko pokol preprečili, pa tega niso storili.