Bin Laden se je rodil leta 1957 kot 17. izmed 52 otrok Mohameda bin Ladna, multimilijonarja in gradbenika, odgovornega za 80 odstotkov savdskih cest.
Očetova smrt v helikopterski nesreči leta 1968 je mladeniču prinesla milijonsko premoženje. Med študijem gradbeništva na univerzi v Džedi v Savdski Arabiji je bin Laden prišel v stik z učitelji in študenti konservativnejše veje islama in sčasoma sprejel fundamentalistični islam kot branik pred "dekadenco Zahoda".

Boj v Afganistanu
Kmalu po sovjetskem posredovanju v Afganistanu leta 1979 se je pridružil mudžahidom v tej državi in se boril skupaj z arabskimi soborci, s katerimi so pozneje osnovali jedro teroristične mreže Al Kaida.
Njegovo sovraštvo do Moskve se je preusmerilo na Washington, potem ko so ZDA v Savdski Arabiji med zalivsko vojno namestile 300.000 vojakov. Bin Laden se je zaobljubil, da bo maščeval to "bogokletstvo".
Potem ko je ZDA leta 1998 napovedal versko vojno, se ga je omenjalo kot glavnega krivca za napade na ameriška veleposlaništva v Keniji in Tanzaniji, v katerih je umrlo 224 ljudi. Skoraj čez noč je bin Laden postal največji trn v peti Amerike in pristal na FBI-jevem seznamu najbolj iskanih zločincev, s 25 milijoni dolarjev nagrade, razpisane za njegovo glavo.
Pozivi k sveti vojni
Poleg že omenjenih napadov naj bi stal tudi za prvim napadom na WTC v New Yorku leta 1993, za razstrelitvijo avtomobila bombe v Riadu leta 1995 in za napadom s tovornjakom bombo v savdski vojašnici, v katerem je umrlo 19 ameriških vojakov.
"Vedno pobijam Američane, ker oni pobijajo nas," je dejal bin Laden. "Ko napadamo Američane, ne poškodujemo drugih ljudi." V primeru napadov v Nairobiju in Dar es Salaamu so se njegove besede izkazale za prazne - večina mrtvih so bili Afričani, ne pa Američani.

11. september ...
In potem se je zgodil 11. september 2001. Dve ugrabljeni letali sta treščili in uničili dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, eeno letalo je strmoglavilo na Pentagon v Washingtonu, četrto pa na polje sredi Pensilvanije. Skupaj so napadi zahtevali več kot 3.000 smrtnih žrtev, ZDA pa so napovedale vojno talibanom.
Še istega leta so zavezniške sile napadle Afganistan in kmalu so se pojavila ugibanja, ali so med enim izmed napadov ubile tudi bin Ladna. A vodja Al Kaide se jim je izmuznil v Pakistan, leta 2003 pa TV-mreži Al Džazira poslal kaseto, na kateri poziva muslimane k sveti vojni.
Lov na bin Ladna je dobival epske dimenzije, a sled za zloglasnim teroristom je vse bolj izginjala - čeprav je občasno postregel z videosporočili, na katerih je tako boleče opozarjal Zahod, da je še živ. Za svoje podpornike je bil bin Laden borec za svobodo, borec proti ZDA in Izraelu, ne pa, kot za Zahod, terorist s krvavimi rokami.
Kdo bo nasledil bin Ladna?
In medtem ko ljudje na Times Sqauru danes praznujejo bolj evforično kot na silvestrovo, svetovni voditelji izrekajo čestitke ameriškim silam, mediji pa dramatično izjavljajo, kako se je nad Ameriko "končno spustil mir", se že omenjajo tudi nasledniki bin Ladna.
Telegraph navaja pet imen.
- Najprej je tu prvi kandidat, Ajman Al Zavahiri, 59-letni Egipčan, ki naj bi bil v zadnjih letih vrhovni, operativni in strateški poveljnik Al Kaide. Al Zavahiri je vnuk imama ene najpomembnejših egiptovskih mošej, svoje življenje pa je posvetil islamski teologiji, zgodovini in džihadu. Če je bil bin Laden duhovni vodja Al Kaide, Al Zavahiri predstavlja "možgane" Al Kaide. Skrival naj bi se vzdolž afganistansko-pakistanske meje.

- 51- ali 54-letni Saif Al Adel je eden izmed poveljnikov Al Kaide v Egiptu in član njenega vojaškega odbora. Zanj menijo, da je ustanovil vadbeno središče Al Kaide v Somaliji in pripravil Somalce za boj proti ameriškim silam v Mogadišu. Na FBI-jevem seznamu najbolj iskanih teroristov je od leta 2001 dalje. Skrival naj bi se v Iranu.
- 45-letni Kuvajtčan Sulejman Abu Gait je eden višjih poveljnikov Al Kaide in njen uradni predstavnik. Javnosti je postal znan med zalivsko vojno leta 1991, ko je najprej javno obtožil Sadama Huseina, nato pa svojo pozornost preusmeril na kuvajtsko vlado in kraljevo družino ter zahteval vzpostavitev šeriatskega prava. Kmalu je dobil prepoved pridiganja, zato se je leta 2000 preselil v Afganistan, kjer je spoznal bin Ladna in se pridružil Al Kaidi. Po napadih 11. septembra je prisegel, da "nevihta letal ne bo ponehala". Kje je trenutno, ni znano.
- Abu Hafiza je maroški vojaški psihiater in naj bi bil Al Kaidin strateg. Pomagal naj bi organizirati napad v Madridu leta 2004.
- Za 36-letnega Fazula Abdulaha Mohameda menijo, da je poveljnik Al Kaide za vzhodno Afriko. ZDA ga iščejo zaradi njegove domnevne vloge v napadu na ameriško veleposlaništvo leta 1998.
V spodnji galeriji še nekaj fotografij napadov, za katerimi naj bi stal Osama bin Laden.