Merz, vodja največje nemške opozicijske stranke, je v nedeljskem intervjuju pozval k hitrejšemu izgonu zavrnjenih prosilcev za azil. S temi besedami se je odzval na napoved vlade kanclerja Olafa Scholza, ki je napovedala, da namerava razširiti seznam t. i. varnih izvornih držav na Gruzijo in Moldavijo. Spremembe mora sicer potrditi še parlament.

Merz je v omenjenem pogovoru dejal, da se strinja z razširitvijo seznama na omenjeni dve državi, a pozval, da se na seznam dodajo še druge. "Podeljujemo azile, pomagamo preganjanim ljudem po svetu, vendar se tudi ne smemo preveč naprezati," je dejal desnosredinski politik. "Obstajajo meje, ki jih lahko dosežemo, in te meje so trenutno presežene."

Na seznam še Tunizija, Maroko, Alžirija in Indija?

Kot države, ki bi jih lahko dodali na seznam, je navedel Tunizijo, Maroko, Alžirijo in Indijo, pri čemer je dejal, da je delež sprejetih prošenj za azil za državljane teh držav "minimalen". "Te države morajo biti priznane kot varne izvorne države, tako da lahko državljane teh držav takoj vrnemo tja," je dodal.

Če Berlin države izvora ljudi označi za varne, lahko nemški organi hitreje obravnavajo prošnje za azil za državljane teh držav. Običajno to pomeni, da morajo prosilci dokazati utemeljen razlog, zakaj naj bi bili ogroženi in zakaj jim grozi preganjanje v njihovi domovini, saj se splošne varnostne razmere v tej državi štejejo za zadovoljive. Ta oznaka prav tako organom olajšuje deportacijo ali repatriacijo tistih, katerih prošnje so bile zavrnjene.

Na trenutnem seznamu varnih držav so vse države članice Evropske unije, Gana, Senegal, Bosna in Hercegovina, Srbija, Albanija, Kosovo, Črna gora in Severna Makedonija.

To sicer ni prvič, da so nemški politiki pozvali, naj se na seznam varnih držav uvrstijo tudi Maroko, Alžirija, Tunizija in Indija. Aprila so člani Scholzevih levosredinskih socialdemokratov (SPD) pozvali k enaki razširitvi, kot jo je zdaj predlagal Merz.

Različne nevladne skupine razširitvi seznama varnih držav nasprotujejo, zlasti zaradi vprašljivega stanja demokracije in načel pravne države ter pomanjkanja pravic za pripadnike skupnosti LGBT v omenjenih državah.

V nemški politiki se je sicer znova razplamtela razprava o migracijah, saj so nedavne javnomnenjske ankete pokazale, da sta priseljevanje in prošnje za azil znova med temami, ki nemškim volivcem predstavljajo največ skrbi. Bolj so zaskrbljeni le zaradi razmer v domačem gospodarstvu.