Avstrija še naprej blokira širitev schengenskega območja na Bolgarijo in Romunijo. "Nemčija se zavzema za nadaljnji razvoj Evropske unije, kar seveda vključuje tudi to, da se lahko države članice Unije pridružijo schengenskemu območju," je poudaril Scholz na prvem uradnem obisku v Avstriji.

Nehammer je pozdravil razprave znotraj Unije o izzivih Bolgarije na področju migracij in velikega števila nezakonitih prehodov prebežnikov prek njene meje s Turčijo. Kljub temu pa Avstrija ne namerava umakniti svoje blokade širitve schengenskega območja na Bolgarijo in Romunijo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Voditelja pa sta se strinjala glede potrebe po učinkoviti zaščiti zunanjih meja EU-ja, pri čemer je Scholz poudaril, da so nova reforma azilne politike EU-ja ter sporazumi z državami izvora in tranzita ključni pri boju proti nezakonitim migracijam.

"Le če bomo imeli učinkovito zaščito zunanjih evropskih meja, hitre in učinkovite azilne postopke, če nam bo uspelo poskrbeti tudi za varnost znotraj Evropske unije, bodo prebivalci verjeli v evropski projekt," je dejal Nehammer in dodal, da je lani Avstrija obravnavala 122.000 prošenj za azil, od tega je 75.000 prosilcev v državo vstopilo neregistriranih, čeprav so prečkali več evropskih držav, je poročala dopisnica RTV Slovenija Petra Kos Gnamuš.

Nadzor na meji med državama ostaja

Tudi nemški nadzor na meji z Avstrijo ostaja. "Trenutno je glede na številke to nujno potrebno," je dejal Scholz glede prihoda prebežnikov in s tem zagovarjal odločitev Nemčije, ki je maja znova podaljšala nadzor na meji s svojo južno sosedo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Dunaj sicer odločitvi Berlina nasprotuje že od same vzpostavitve nemškega nadzora na meji leta 2015. Nehammer je pri tem poudaril, da se je število prošenj za azil v Avstriji letos zmanjšalo, v Nemčiji pa povečalo.

Kljub kritikam nemškega nadzora na meji Avstrija hkrati tudi sama redno podaljšuje nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko ter ukrep zagovarja z velikim številom nezakonitih prehodov meje. Sodišče EU-ja je sicer leta 2021 odločilo, da podaljševanje tega nadzora zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU-ja. Slovenija zato pričakuje, da ga bo Avstrija ukinila.