Nemška kanclerka Angela Merkel je od ZDA znova zahtevala pojasnila glede prisluškovanja, kar je po njenem mnenju čezatlantski odnos postavilo na preizkus.

Pri tem je imela v mislih pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU-jem in ZDA. Na obeh straneh Atlantika si od njega obetajo veliko. Evropi bi prinesel okoli 119 milijard evrov na leto, ZDA pa 95 milijard evrov. "Obtožbe so hude in morajo biti razjasnjene. In še pomembneje: za prihodnost mora biti zgrajeno novo zaupanje," je v bundestagu poudarila kanclerka.

Notranji minister Hans-Peter Friedrich je bil kritičen do ravnanja ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA). "Američani morajo pojasnjevati, ne pa se zapletati v protislovja," je poudaril in dodal, da "molk vodi k nastanku teorij zarote".

Opozicijski poslanci so medtem znova pozvali, naj Nemčija v državo spusti Edwarda Snowdna. Levica in Zeleni namreč zahtevajo oblikovanje preiskovalnega odbora, pred katerim bi pričal Snowden. Nekdanjemu pogodbenemu sodelavcu NSA-ja je enoletni politični azil podelila Rusija.

Oblikovanje preiskovalnega odbora
Konservativna unija CDU/CSU Merklove in socialdemokrati (SPD) možnosti oblikovanja preiskovalnega odbora na drugi strani ne izključujejo, do pričanja Snowdna pa so skeptični. Merklova se glede tega v bundestagu še ni izrekla.

Levica je zahtevala zakon za zaščito žvižgačev, kot je Edward Snowden, in tudi izpostavila temeljne točke takšnega zakona. Tako naj bi bili med drugim delojemalci, ki opozorijo na nepravilnosti v svojih podjetjih ali institucijah, zaščiteni pred sodnim pregonom.

Boljši nadzor nad obveščevalnimi službami
Nemški informacijski pooblaščenec Peter Schaar je v razpravi zahteval boljši nadzor nad obveščevalnimi službami v Nemčiji. Po njegovem mnenju trenutno na tem področju obstajajo "velike pomanjkljivosti" in ogromno prostora, v katerem lahko obveščevalci delujejo brez nadzora. Notranji minister Friedrich je sicer te obtožbe zavrnil in poudaril, da nadzor nad obveščevalnimi službami izvajajo tudi pristojne komisije bundestaga.