Proizvajalec pištol in jurišnih pušk iz Karlovca HS Produkt je imel lani več kot 1,07 milijarde kun (140 milijonov evrov) prihodkov. Drugi največji proizvajalec vojaške opreme, zagrebški DOK-ING, je z izvozom svojih robotskih vozil za razminiranje ustvaril rekordnih 265 milijonov kun (20,7 milijona evrov) prihodkov. Proizvajalec čelad Šestan-Busch je imel 66 milijonov kun (8,8 milijona evrov) prihodkov, približno toliko pa tudi državna agencija Alan.

Kot piše hrvaški časopis Večernji list, gre za le nekaj uspešnih primerov hrvaških proizvajalcev orožja in vojaške opreme, ki so svoje izdelke letos predstavljali tudi na največjem evropskem sejmu orožja in vojaške opreme Eurosatory v Parizu.

Na sejmu so se predstavili v sklopu Hrvaškega grozda konkurenčnosti obrambnih industrij, ki združuje več kot 60 podjetij s področja vojaške industrije. Pred tremi meseci, torej pred vojno v Ukrajini, jih je združeval okoli 40.

Da je vojna v Ukrajini vplivala na povpraševanje, je za časopis potrdil predsednik združenja Goran Basarac. Poudaril je, da je obseg povpraševanja sicer podoben kot pred vojno, je pa sledilo veliko drobljenje trga.

Ukrajinske enote kupujejo vsaka zase

"Povpraševanje, povezano z vojno v Ukrajini, ne prihaja z vladne ravni, ampak se zdi, da ima vsaka vojaška enota v Ukrajini svojega predstavnika, ki pride naročat in kupovat neke svoje posebnosti. Takšne razmere so zahtevne za proizvajalce, na primer proizvajalce čelad, ker gre za naročila od 1500 do 2000 kosov, kar pomeni, da ne morejo proizvajati velikih serij, ampak se morajo prilagajati vsakemu naročniku," je pojasnil Basarac.

"Povpraševanje je torej ogromno, a mi moramo izpolniti tudi naročila naših velikih, stalnih kupcev, za katere imamo večje serijske proizvodnje," je dodal.

Hrvaška podjetja iz sektorja vojaške industrije se med seboj povezujejo tudi zaradi pridobivanja sredstev iz Evropskega sklada za obrambo (EDF), ki znašajo okoli osem milijard evrov.

Po besedah Basarca se podjetja za sredstva iz tega sklada ne morejo prijavljati samostojno, ampak v sodelovanju z vsaj tremi podjetji iz najmanj dveh držav.

Basarac je kot podjetji, ki sta trenutno najbolj pripravljeni za prijavljanje projektov za sredstva EDF-ja, izpostavil DOK-ING in Šestan-Busch.

DOK-ING razvija robotsko vozilo, ki bi bilo lahko tudi platforma za bojevanje in izvidništvo, nanj pa je mogoče namestiti tudi od 20- do 30-milimetrski top ali protioklepne rakete. Šestan-Busch pa pripravlja napredno različico čelade, "ki bo presenečenje na evropski ravni".

Na sejmu Eurosatory, ki se končuje danes, se je predstavilo več kot 1700 razstavljavcev iz več kot 63 držav, več kot 200 uradnih delegacij in več kot 57.000 poslovnih obiskovalcev.

Na ogled je bilo 37 nacionalnih paviljonov, tudi slovenski, kjer je pod okriljem agencije Spirit Slovenija sodelovalo 14 podjetij in institucij.