"Ukrajina želi dobiti zagon. Pričakujemo, da bodo enkrat spomladi izvedli ofenzivo," je Austin dejal po srečanju z obrambnimi ministri Nata v Bruslju. Dodal je, da Rusija na bojišča pošilja nove enote, vendar so mnoge slabo usposobljene in slabo opremljene. Glede morebitnih ameriških dobav bojnih letal Ukrajini je dejal, da "za danes nima nobenih obvestil".

Austin je sicer v nagovoru ministrom v Kijevu obljubil, da Natova "neomajna in trajna podpora" ne bo usahnila, poroča britanski BBC. "Naše usklajevanje prinaša resnične spremembe v realnem času," je poudaril in dodal, da poslanstvo Nata ni le priskrbeti opremo in usposabljanje, temveč zagotoviti "celovite in trajne zmogljivosti" ukrajinskih sil.

Pistorius: Priprave za dobavo tankov napredujejo počasi

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je medtem opozoril, da priprave za hitro dobavo bojnih tankov leopard 2 napredujejo počasi.

Poleg Nemčije, ki bo Kijevu dobavila 14 tankov leopard 2A6, je dobavo tovrstnih tankov obljubila tudi Portugalska. O nadaljnjih dobavah leopardov 2A6 zaveznice trenutno ne razpravljajo.

Leopardi 2A4, ki naj bi jih dobavila Poljska, pa naj bi se soočali s težavami pri operativni zmogljivosti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Še vedno ostaja odprto vprašanje, kako zagotoviti zadostno količino streliva in rezervnih delov. Nemčija tega ne more zagotoviti, to lahko zagotovijo le orožarska podjetja," je še dodal.

Pistorius je ob prihodu na srečanje sicer sporočil, da je Nemčija za Ukrajino naročila novo strelivo za protiletalske tanke nemške izdelave gepard. Proizvodnja se bo po njegovih navedbah začela takoj.

Norveška pošilja tanke in podporna vozila

Norveška je medtem sporočila, da bo Ukrajini dobavila osem tankov leopard 2 in do štiri podporna vozila. Poleg tega bo za strelivo in rezervne dele namenila približno 24,8 milijona dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Norveška bo skupaj z drugimi zaveznicami prispevala tudi k izobraževanju in usposabljanju ukrajinskih vojakov na Poljskem," je dejal norveški obrambni minister Bjorn Arild Gram.

Ukrajinski vojaki na usposabljanje v Španijo

Usposabljanje ukrajinskih vojakov je napovedala tudi Španija. Oblasti so se zavezale, da bodo usposobile 55 ukrajinskih vojakov in tehnikov za uporabo leopardov. Vojaki bodo v Španijo prispeli konec tedna, je povedala španska obrambna ministrica Margarita Robles.

Prvi bataljon tankov v Ukrajino predvidoma aprila

Dobavo leopardov 2 Kijevu so poleg Nemčije in Poljske napovedale tudi Finska, Španija in Portugalska, ki pa konkretnega števila tankov, ki jih nameravajo dobaviti, še niso podale. Danska, Nemčija in Nizozemska so poleg tega obljubile tudi dobavo starejših leopardov 1.

Po navedbah Pistoriusa bodo Nemčija in njeni zavezniki prvi bataljon tankov leopard 2 v Ukrajino predvidoma poslali do aprila.

Stoltenberg: Putin se pripravlja na vojno, ne na mir

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je že pred dvodnevnim zasedanjem obrambnih ministrov zavezništva dejal, da se ruski predsednik Vladimir Putin "pripravlja na vojno, ne na mir", zato je treba Ukrajini zagotoviti vse orožje.

"Ne vidimo nobenih znakov za to, da bi se Putin pripravljal na mir, prav nasprotno. Pripravlja se na zaostritev vojne, na nove ofenzive in nove napade. To je vojna, v kateri se štejejo izgube, zato je to tudi spopad v logistiki," je še dejal Stoltenberg. Znova je poudaril, da je Kijevu treba zagotoviti več orožja.

Ruske sile začele novo ofenzivo na Bahmut

Stoltenberg je še dodal, da so ruske sile začele novo ofenzivo v ukrajinskem mestu Bahmut, ki ga obstreljuje rusko topništvo. Ukrajinska vojska je dejala, da so v 24 urah ubranili ruski napad na neki kraj v regiji Harkov, na pet krajev v regiji Lugansk in še šest v Donecku, kjer leži tudi Bahmut.

"V Bahmutu ni enega kvadratnega metra ozemlja, ki bi bil varen in ne bi bil na dosegu sovražnikovega ognja," je dejal Pavlo Kirilenko, guverner Doneške regije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je zahvalil vojakom, ki skušajo ubraniti Bahmut. Zatrdil je, da ukrajinska vojska za zdaj lahko zadržuje svoje položaje na fronti.

V večernem nagovoru je pozneje Zelenski dejal, da so razmere na ukrajinski fronti ekstremno težke, še posebej na vzhodu države. Kot je dodal, "bitka poteka dobesedno za vsak meter ukrajinske zemlje".

Prestregli ruska vojaška letala

Nizozemski bojni letali sta v bližini poljskega zračnega prostora prestregli tri ruska vojaška letala in jih pospremila z območja, je v ponedeljek zvečer sporočilo obrambno ministrstvo v Haagu. Ruska letala so se meji poljskega zračnega prostora približevala iz smeri ruske enklave Kaliningrad, so še navedli.

Nizozemska lovca F-35 sta prestregla formacijo treh ruskih vojaških letal, jih pospremila in nato predala drugim Natovim partnerjem, je v izjavi sporočilo nizozemsko obrambno ministrstvo.

Kot je razvidno iz tvita obrambnega ministrstva, sta lovca prestregla rusko izvidniško letalo IL-20M in dve spremljevalni lovski letali Su-27 oziroma Flanker, kot ta letala označujejo pri Natu.
Nizozemska lovca sta delovala v okviru Natove misije, ki nadzoruje zračni prostor srednje in vzhodne Evrope, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nizozemski lovci F-35 so nameščeni na Poljskem za zaščito zračnega prostora zavezništva in za okrepitev obrambe vzhodnega krila zavezništva v luči trajajoče ruske agresije proti Ukrajini.

Zaveznice izčrpale svoje zaloge streliva

Obrambni ministri članic zveze Nato se do srede sestajajo na dvodnevnem srečanju, na katerem bodo govorili o pomoči Ukrajini. Stoltenberg je prepričan, da je zdaj pomembno predvsem to, da Ukrajina čim hitreje dobi vse, kar so ji države obljubile, saj je Rusija že začela ofenzivo in na bojišča pošilja na tisoče novih vojakov, ne glede na hude izgube. Po Stoltenbergovih besedah se že odvija logistična tekma. Ukrajina mora namreč ključne zmogljivosti, kot so strelivo, gorivo in rezervni deli, dobiti, še preden bi lahko Rusija prevzela pobudo na bojišču.

Vsestranska pomoč zaveznic Ukrajini pa je le-te postavila pred novo težavo. Stoltenberg je opozoril, da so zaveznice močno izčrpale svoje zaloge streliva. Ker Ukrajina zdaj porabi bistveno več streliva, kot so ga članice Nata sposobne proizvesti, so na tokratnem zasedanju veliko pozornosti namenili okrepitvi vojaške proizvodnje. Nekatere zaveznice so že navezale stike z vojaško industrijo, da bi ta povečala proizvodnjo, ZDA in Francija pa sta tudi že sklenili prve večletne pogodbe. Za okrepitev proizvodnje bodo potrebna tudi dodatna finančna vlaganja, zato Stoltenberg računa na nadaljnje zviševanje obrambnih sredstev v članicah zavezništva. Podatki kažejo, da se ti v zavezništvu dvigujejo že osmo leto zapored, vse od nezakonite ruske pripojitve ukrajinskega polotoka Krima leta 2014, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič.

Stoltenberg ne izključuje ločenega vstopa Finske in Švedske v Nato

Stoltenberg je v Bruslju tudi dejal, da si zelo prizadeva, da bi Turčija in Madžarska čim prej ratificirali pristopna protokola Finske in Švedske za članstvo v zavezništvu. Vendar pa je zatrdil tudi, da ne izključuje možnosti, da nordijski državi v Nato vstopita ločeno. "Glavno vprašanje ni, ali bosta finski in švedski pristop ratificirana skupaj, ampak da bosta oba ratificirana čim prej," je poudaril.

Po ruskem napadu na Ukrajino sta nordijski državi po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu. Turčija in Madžarska ostajata edini od 30 držav članic Nata, ki še nista ratificirali njunega vstopa.

Odkar je sredi januarja na protestu pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu švedsko-danski desničarski skrajnež Rasmus Paludan sežgal izvod Korana, je Ankara večkrat opozorila, da bi turški parlament lahko ratificiral le vstop Finske v zavezništvo.

Turčija je Švedski že pred tem postavila več pogojev za vstop. Med drugim zahteva izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) in tudi vpletenih v poskus državnega udara leta 2016. Stockholm je doslej izpolnil le nekatere od zahtev.

Finske oblasti vztrajajo, da se želijo Natu pridružiti skupaj s sosedo. Vendar pa je po incidentu s Koranom anketa, ki jo je na začetku tega meseca objavil finski dnevnik Ilta-Sanomat, pokazala, da je večina Fincev pripravljena vstopiti v zvezo tudi brez svojih zahodnih sosedov.