"Evropa bo z nami do naše zmage. Od več evropskih voditeljev sem slišal trditve o njihovi pripravljenosti, da nam dajo potrebno orožje in pomoč, tudi letala. Zdaj imam več dvostranskih srečanj, na katerih bom posebej izpostavil vprašanje bojnih letal in drugega letalstva," je dejal na novinarski konferenci po plenarnem zasedanju z vsemi voditelji.

Dejal je še, da je v sredo na pogovorih z britanskim premierjem Rishijem Sunakom v Londonu ter francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Parizu dobil "pozitiven vtis" glede nadaljnje pomoči. "V domovino se ne morem vrniti brez rezultatov," je povedal glede pogovorov o dobavah orožja v evropskih prestolnicah. "Vse je odvisno od partnerjev in od mene. Zame je zelo pomembno, da vsaka pogajanja pripeljejo do rezultatov, to je pragmatično," je poudaril.

Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov se je na ukrajinske pogovore o dobavi bojnih letal odzval z besedami, da bodo v primeru, da jim letala zagotovijo Britanci ali kakšni drugi zahodni zavezniki, "trpeli Ukrajinci". Dodal je, da se črta med neposredno in posredno vpletenostjo Zahoda v vojni vse bolj briše. "Takšne akcije vodijo v zaostrovanje napetosti in podaljševanje konflikta, ki za Ukrajino postaja vse bolj boleč," je dodal Peskov.

Zelenski se je predtem v nagovoru voditeljem držav članic EU-ja zahvalil za dobave orožja. Pri tem je poudaril, da morajo biti na področju vojaškega sodelovanja hitrejši od Rusije. Voditeljem se je zahvalil za to, da razumejo, kako močno Ukrajina potrebuje topništvo, rakete dolgega dosega, sodobne tanke in bojna letala. "Okrepiti moramo dinamiko našega vojaškega sodelovanja, hitrejši moramo biti od agresorja, ki skuša mobilizirati svoj potencial," je povedal.

Premierjem in predsednikom držav članic EU-ja, med katerimi je bil tudi slovenski premier Robert Golob, se je zahvalil tudi za podporo na drugih področjih.

"Moram se vam osebno zahvaliti za neomajno podporo naši državi in našim prizadevanjem, da bi živeli v enotni in svobodni Evropi," je poudaril.

Dodal je, da je hvaležen tudi za sankcije, ki jih je EU sprejel proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. "Vendar pa moramo biti pri tem bolj proaktivni," je dejal. Poudaril je, da sankcije še ne vključujejo ruske jedrske energije, proizvodnje brezpilotnih letal in informacijsko-tehnološkega sektorja.

Ukrajinski predsednik je poudaril, da je treba zagotoviti pravico in ustanoviti sodišče za zločine v Ukrajini. Članice je pozval k podpori njegovemu načrtu za pravičen mir.

Von der Leyen: Brez toge časovnice pri približevanju EU-ju

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je slišala poziv Zelenskega o nujnosti takojšnje pomoči. "Danes smo ena družina, družinski člani pa si pomagajo med sabo. Lahko računate na nas," je poudarila. Tako kot predsednik Evropskega sveta Charles Michel je Ukrajini zagotovila podporo na njeni poti v EU.

Napovedala je, da bo v prihodnjih dneh predstavila deseti sveženj sankcij proti Rusiji, ki bo vključeval ukrepe proti "številnim vojaškim in političnim voditeljem", na seznam sankcioniranih pa bodo dodali tudi tiste, ki širijo rusko propagando. Poleg tega bo nov sveženj sankcij vključeval dodatne prepovedi izvoza v skupni vrednosti več kot deset milijard evrov, je povedala.

Glede približevanja Ukrajine članstvu v Evropski uniji pa je dejala, da je Ukrajina naredila velik napredek na poti proti evropski integraciji, a da gre za proces, pri katerem ni strogo določene časovnice. "Komisija tesno sodeluje z ukrajinsko vlado. Ni toge časovnice pri njeni integraciji, ampak delamo korak za korakom," je dejala.

Zelenski v Evropskem parlamentu: Ukrajina brani evropski način življenja

Zelenski se je pred tem v nagovoru evropskih poslancev in poslank zahvalil za podporo, med drugim za dobave orožja in streliva, goriva in energije ter številne druge stvari, ki "jih potrebujemo v tej brutalni vojni".

"Hvala vsem v Evropi za podporo Ukrajini v tej zgodovinski bitki," je dejal Zelenski na posebnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki se ga je prvič od začetka ruske agresije na Ukrajino osebno udeležil. Evropski parlament je sicer prek videopovezave nagovoril že na začetku marca lani, le nekaj dni po začetku ruske agresije na Ukrajino, ko je EU pozval k podpori njegovi državi in na njeni poti do članstva v povezavi.

Kot je dejal, se njegova država pri obrambi pred rusko agresijo bori za evropske vrednote in evropski način življenja. "To je naša Evropa ... to je naš način življenja. In za Ukrajino je to pot domov," je dejal Zelenski.

Dobrodošlico sta Zelenskemu ob prihodu v Bruselj izrekla predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Dobrodošel doma, dobrodošel v EU-ju," je sporočil Michel. Predsednica von der Leyen pa je obisk Zelenskega v Bruslju pospremila z zapisom na družbenem omrežju Twitter: "Srce evropske družine, v katero spada Ukrajina. Podpirali bomo Ukrajino na vsakem koraku na poti do naše Unije."

Metsola za dobavo letal

Zelenskega je ob prihodu v Evropski parlament sprejela predsednica parlamenta Roberta Metsola. Obisk ukrajinskega predsednika v parlamentu je označila za "izjemen trenutek v izjemnem času". Spomnila je, da je od začetka ruske invazije v Ukrajini minilo skoraj eno leto. "V vsem tem času je vaše vodstvo navdihnilo vaše ljudi in vsak kotiček sveta," je izjavila.

Poudarila je, da so Evropski parlament, ki ga je označila za "hišo evropske demokracije", njeni člani in vsa Evropska unija vedno stali od strani Ukrajini, ki se bori "ne samo za svoje vrednote, ampak tudi naše". "Ker je Ukrajina Evropa in prihodnost vašega naroda je v Evropski uniji," je dejala.

Vendar pa je Ukrajino treba podpreti ne samo politično, ampak tudi vojaško. "Zdaj morajo države hitro kot naslednji korak razmisliti o zagotavljanju sistemov velikega dosega in letal, ki jih potrebujete za zaščito svobode," je dodala.

Prav o tem orožju bo po lastnih besedah Zelenski govoril z voditelji EU-ja.

Scholz: Nemčija zagotavlja največjo podporo Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz se je danes ob prihodu na vrh zavzel za usklajeno pomoč Ukrajini in zagotovil, da si bo Nemčija prizadevala za hitro dobavo tankov.

Nemčija je država, ki Ukrajini zagotavlja največjo podporo, tudi vojaško, je dejal. Dodal je, da si zdaj prizadevajo zagotoviti, da bi druge države, ki so napovedale sodelovanje pri tej podpori, te napovedi podkrepile z dejanji.

O evropski perspektivi Ukrajine na poti do članstva v EU-ju pa je dejal, da mora država tako kot tudi druge kandidatke izpolniti potrebna merila.

Estonska premierka Kaja Kallas pa je v izjavi ob prihodu na vrh poudarila, da je pomembno pospešiti dobavo orožja Ukrajini. "Storiti moramo več," je dejala. Dodala je, da je treba dati jasen signal evropski vojaški industriji, da pospeši proizvodnjo.

O dobavi bojnih letal Ukrajini, k čemur zdaj poziva Kijev, pa je Kallas dejala, da morajo odločitev sprejeti tiste države, ki takšna letala imajo.

Zavzela se je tudi za vzpostavitev mednarodnega sodišča za pregon zločinov zaradi ruske agresije, pri čemer ne podpira t. i. hibridnega sodišča, ker bi se s tem po njenem mnenju ruski predsednik Vladimir Putin izognil odgovornosti za invazijo, ki jo je ukazal.

Voditelji članic, med njimi slovenski premier Robert Golob, bodo o nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo govorili, potem ko je pretekli teden v Kijevu potekal vrh EU-Ukrajina.

Kot je v vabilu voditeljem zapisal predsednik Evropskega sveta Michel, bodo nadaljevali pogovore "o vseh vidikih neomajne podpore Ukrajini". Razpravljali bodo še o ukrajinski pobudi za pravičen mir, možnosti uporabe ruskih sredstev, zamrznjenih v okviru sankcij proti Moskvi, in odgovornosti za zločine v Ukrajini, je dodal.

Golob: Za pomoč Ukrajini so na vrsti velike članice EU-ja

Slovenski premier Robert Golob je ob prihodu na vrh EU-ja dejal, da na srečanju z Zelenskim ne bo napovedal dodatne pomoči Ukrajini. "Slovenija je glede na število prebivalcev ena največjih donatoric v preteklem obdobju, nobene potrebe ni, da bi prehitevali. Mislim, da je zdaj naloga na velikih članicah, ki so se do zdaj držale nekoliko ob strani. Naj one prispevajo svoj delež, Slovenija pa lahko tudi malo počaka," je povedal premier.

Glede razprave o dobavi tankov in drugega orožja Kijevu je dejal, da se boji, "da gre pretežno za verbalno tekmovanje". "Vprašanje je, koliko tega je dejansko na terenu, počakajmo in bomo videli, kaj od tega bo realizirano, predvsem pa kdaj. Slovenija je svoj del v lanskem letu dala brez velikih besed, pri čemer je bila hitra, počakajmo zdaj druge članice Evropske unije, kako bodo sledile," je še poudaril.

Kot je dejal, v Sloveniji ni bila sprejeta nobena odločitev o dodatni pomoči Ukrajini, tako da danes ne bo obljubljal nečesa, za kar ne bi imel podpore državnega zbora.

Pozneje je sicer v izjavi na Twitterju pojasnil, da je Slovenija v skupini držav, ki se že od začetka zavzemajo za enoten odziv EU-ja na rusko agresijo. Zagotovil je, da namerava Slovenija tudi v prihodnje pomagati Ukrajini na vse mogoče načine.

"Preambiciozen" mirovni načrt

Na dnevnem redu današnjega zasedanja je tudi mirovni načrt, ki ga je pripravila Ukrajina. Po Golobovih besedah se v tem načrtu "marsikaj na prvi pogled zdi nekoliko preambiciozno". "Prva stvar, ki je pri vsakem mirovnem načrtu temelj, je pripravljenost obeh strani na to," je poudaril.

"Za zdaj je ta prej manjkala, kot da bi je bilo v obilju. Bomo videli, jaz nisem optimist, bojim se, da se obe strani zdaj pripravljata na zaostritev vojaških spopadov," je še dejal slovenski premier. To po njegovih besedah ne more biti dobra popotnica za pogovore o mirovniških načrtih. Poudaril je, da je treba počakati, da jim Zelenski pojasni podrobnosti načrta.

V kasnejši izjavi na vladnem Twitterju je poudaril, da "naši ukrajinski prijatelji zelo dobro vedo, za Slovenijo nikoli ni bilo dvoma: Ukrajina je žrtev in Rusija je agresor".

Ruska ofenziva v Lugansku?

Medtem je ameriški Inštitut za študije vojne v svojem zadnjem poročilu sporočil, da so ruske sile v Ukrajini prevzele pobudo in so sprožile večjo ofenzivo v vzhodni pokrajini Lugansk, poroča Guardian.

Ruske operacije na zahodu te pokrajine so se v zadnjem tednu močno okrepile, pravi inštitut. Ruske sile naj bi dosegale napredek vzdolž meje med pokrajinama Harkov in Lugansk.

Ta teden je Ukrajina sporočila, da želijo ruske sile s spopadi zadržati ukrajinsko vojsko na vzhodu Doneškega bazena, ki ga sestavljata pokrajini Doneck in Lugansk. Rusija naj bi medtem zbirala dodatne enote za novo ofenzivo v prihajajočih tednih.

Okoli mest Bahmut, Soledar in Vugledar že več več tednov potekajo srditi spopadi.

Wagner: Ne novačimo več v zaporih

Ruska najemniška skupina Wagner je sporočila, da je prenehala novačenje v ruskih zaporih. Novačenje zapornikov naj bi Wagner sicer začel že sredi lanskega leta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Rekrutiranje zapornikov v skupino Wagner se je popolnoma ustavilo," je sporočil ustanovitelj skupine, vplivni ruski poslovnež Jevgenij Prigožin. Ob tem je dodal, da so bile izpolnjene vse obveznosti do tistih, ki so delali za Wagner.

Poročila, da je Wagner začel rekrutacijo iz ruskih zaporov, so se prvič pojavila sredi lanskega leta. V zameno za bojevanje v Ukrajini pa naj bi jim Prigožin med drugim obljubljal amnestijo ob vrnitvi v Rusijo.

Najemniška skupina je sicer bila ustanovljena že leta 2014. Od tedaj je bila aktivna v Siriji, Libiji, Maliju, Srednjeafriški republiki in Sudanu. Že več mesecev pa ima pomembno vlogo tudi pri ruski invaziji v Ukrajini. Pred kratkim je namreč Wagner zavzel ukrajinsko mesto Soledar, trenutno pa se intenzivno bori v okolici mesta Bahmut.

Grossi na obisku v Moskvi

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi naj bi danes prispel v Moskvo na pogovore o jedrski varnosti v Ukrajini, je sporočil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Jedrska varnost v državi, kjer že skoraj eno leto potekajo spopadi, je glavna skrb agencije in mednarodne skupnosti že dalj časa.

"Že dolgo se pogovarjamo o parametrih jedrskega in varnostnega območja," je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra in dodal, da pogovori niso preprosti. "Razumemo, da sta agencija in njeno vodstvo pod zunanjim pritiskom," je dodal.

Po besedah predstavnika Rusije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju Mihaila Uljanova ima Grossi "nove zamisli", ki jih je "treba predstaviti in o njih razpravljati". Te zamisli naj bi bile med drugim povezane z zaščito jedrske elektrarne v Zaporožju na jugu Ukrajine.

Kijev in Moskva se pogosto medsebojno obtožujeta obstreljevanja okolice nuklearke v Zaporožju, največje v Evropi, ki je od marca lani pod nadzorom ruskih sil. Ukrajinske oblasti, njene zahodne zaveznice in IAEA si prizadevajo, da bi na območju jedrske elektrarne vzpostavili varno območje in s tem zmanjšali tveganje za jedrsko nesrečo.

IAEA je sicer decembra lani v več jedrskih objektov v Ukrajini poslal stalne ekipe strokovnjakov, vključno z jedrskima elektrarnama v Černobilu in Zaporožju.