Pred današnjim srečanjem kontaktne skupine za pomoč Ukrajini v ameriškem letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji so rasla pričakovanja, da se bodo zahodne zaveznice strinjale, da Kijevu pošljejo tanke leopard nemške izdelave, k čemur poziva več evropskih držav.

Toda nemški obrambni minister je novinarjem ob robu srečanja povedal, da "še vedno ne moremo reči, kdaj bo sprejeta odločitev in kakšna bo odločitev, ko gre za tanke leopard", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

A Nemčija se na to pripravlja, je zatrdil minister. Kot je pojasnil, je odredil, da se preverita razpoložljivost in število teh tankov. "Pripravljamo se za vsak primer," je povedal.

Odločitev o dobavi bo sprejeta "v najkrajšem mogočem času". Če bi bila odločitev o tem sprejeta, mora biti hitra, je še dejal Pistorius po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Pistorius je zanikal, da Nemčija enostransko blokira dobavo tankov leopard Ukrajini. Po njegovih besedah bo nemška vlada glede tega ukrepala hitro, če bo sprejet konsenz med zavezniki.

"Obstajajo dobri razlogi za dobavo in dobri razlogi proti njej, v kontekstu celotne situacije vojne, ki traja skoraj leto dni, moramo pazljivo pretehtati vse razloge za in proti," je dejal Pistorius.

Nemški mediji so pred dnevi poročali, da je kancler Olaf Scholz pripravljen dovoliti dobavo leopardov Ukrajini, a pod pogojem, da ZDA dajo na voljo svoje tanke abrams.

Kot je za nemško televizijo RTL v četrtek zvečer pojasnil Pistorius, "gre za to, da se ne dela na lastno pest".

V Berlinu so sicer zatrdili, da dobava tankov leopard ni povezana s tem, da bi ZDA Ukrajini dobavile tanke abrams.

Ukrajina je že 3. marca lani, dober teden po začetku ruske invazije, prvič uradno zaprosila nemško vlado za dobavo bojnih tankov in nato to prošnjo vedno znova ponavljala. Več evropskih zaveznic je v zadnjem času izrazilo pripravljenost, da Kijevu pošljejo leoparde, ki jih uporabljajo njihove vojske.

A Nemčija ima kot proizvajalka pri tem odločilno vlogo, saj mora odobriti vsak izvoz omenjenih tankov, tudi iz drugih držav.

Berlin napovedal še za milijardo evrov vojaške pomoči

Minister je tudi napovedal nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini, ki vključuje dodatno orožje in opremo v vrednosti milijarde evrov. S tem t. i. spomladanskim svežnjem se je skupni obseg nemške vojaške pomoči od začetka ruske agresije proti Ukrajini povečal na 3,3 milijarde evrov, je povedal Pistorius, ki je po odstopu prejšnje ministrice šele v četrtek prevzel vodenje obrambnega ministrstva.

A kot je ob tem še pojasnil, so bile posamezne pošiljke orožja Kijevu, ki vključuje zračni obrambni sistem patriot, sedem tankov gepard in zračni obrambni sistem Iris-T SLM z dodatnimi vodenimi raketami, napovedane že pred tem.

Zelenski Nemčiji: Odrasli ljudje ste

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že v četrtek Nemčijo neposredno pozval, naj njegovi državi pošlje tanke leopard, ki da jih potrebujejo za obrambo. "Odrasli ljudje ste. Lahko se tako pogovarjate še šest mesecev, a v naši državi ljudje umirajo – vsak dan," je Zelenski v četrtek zvečer dejal v pogovoru za nemško televizijo ARD. "Drugače povedano: ali lahko dostavite leoparde ali ne? Potem nam jih predajte," je pozval Berlin glede težjih tankov, za katere Kijev prosi že kar nekaj časa.

"Saj mi ne napadamo, če koga to skrbi. Ti leopardi ne bodo prečkali Rusije. Mi se branimo," je še zatrdil glede tankov, katerih dobavo iz katere koli države mora Nemčija kot proizvajalka prej odobriti. Zelenski je izrazil hvaležnost za dosedanje pošiljke orožja iz Nemčije, vendar opozoril, da Ukrajina potrebuje težje orožje.

Nemški kancler Scholz je glede tega doslej okleval, nazadnje pa tudi zatrdil, da bi se Nemčija za ta korak odločila le v soglasju z drugimi zaveznicami iz Nata, zlasti ZDA, ki da bi se morale odločiti za enak korak. Tudi ta argument je Zelenski v četrtek zavrnil. "Včasih se ne bi smeli obotavljati in reči: 'Dali bomo tanke, če bo tudi nekdo drug dal tanke.' Mislim, da to ni prava strategija," je dejal v nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu.

Washington: Wagner je kriminalna organizacija

ZDA so rusko skupino plačancev Wagner označile za mednarodno kriminalno organizacijo, so sporočili iz Bele hiše in ob tem obsodili dejavnosti skupine v Ukrajini. "Wagner je kriminalna organizacija, ki izvaja obsežna grozodejstva in krši človekove pravice," je dejal ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Kirby.

Ob tem je Kirby opozoril, da je v Ukrajini trenutno nameščenih približno 50.000 Wagnerjevih plačancev, med katerimi naj bi bilo približno 40.000 v Rusiji obsojenih zapornikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To številko so danes sporočili tudi z britanskega obrambnega ministrstva. Po oceni britanskih vojaških strokovnjakov so pripadniki skupine postali "ključni element" ruske agresije proti Ukrajini.

Kirby je napovedal tudi, da bo Washington v prihodnje sprejel dodatne sankcije proti skupini. Po njegovih besedah je ta postala tekmec redni ruski vojski, fotografije ameriških obveščevalnih služb pa naj bi dokazovale, da ji orožje dobavlja tudi Severna Koreja. Te podatke bodo ZDA predstavile enoti Varnostnega sveta ZN-a za sankcije proti Severni Koreji.

S tem ko so ZDA Wagner uradno označile za mednarodno kriminalno organizacijo, so jo postavile ob bok italijanskim mafijskim skupinam ter japonskemu in ruskemu organiziranemu kriminalu, je pojasnil Kirby in dodal, da ta poteza omogoča širšo uporabo sankcij proti razvejani svetovni mreži skupine, navaja AFP. "Vztrajno si bomo prizadevali za prepoznavanje, razbijanje, razkrivanje in zatiranje tistih, ki pomagajo Wagnerju," je dejal Kirby.

Opredelitev za transnacionalno kriminalno organizacijo v skladu z izvršnim ukazom predsednika ZDA predvideva zamrznitev sredstev skupine in ameriškim državljanom prepoveduje transakcije s skupino. Opredelitev ameriški vladi omogoča tudi lažje uvajanje dodatnih sankcij.

Ministrstvo za trgovino ZDA je skupino Wagner decembra lani opredelilo kot končnega uporabnika vojaške opreme, zaradi česar ni več imela dostopa do opreme, ki vsebuje ameriške sestavne dele, oziroma do ničesar, kar temelji na ameriški tehnologiji.

Wagner je zdaj po ameriški zakonodaji na isti ravni, kot so mednarodni mamilarski karteli ali organizacije, ki trgujejo z ljudmi.

Paravojaška skupina Wagner, ki jo je ustanovil vplivni ruski poslovnež Jevgenij Prigožin, je v Rusiji sicer od 27. decembra lani registrirana kot podjetje, katerega poslovne dejavnosti so "svetovanje pri upravljanju".

Pred kratkim so v javnost pricurljala poročila o domnevnem sporu med obrambnim ministrstvom v Moskvi in Wagnerjem, ki pa so jih v Kremlju zavrnili kot izmišljotine novinarjev in vojaških blogerjev. Prigožin je sicer v preteklosti večkrat kritiziral vodstvo ruske vojske zaradi porazov in napak, storjenih med invazijo v Ukrajini.

Ruske sile naj bi zasedle še dve vasi

Medtem so ruske sile po navedbah Moskve zavzele dve vasi v Ukrajini, in sicer vas Kliščijivka na južnem obrobju strateško pomembnega mesta Bahmut, za katerega potekajo srditi spopadi med ukrajinsko vojsko in proruskimi enotami, ter vas Lobkove v južni regiji Zaporožje.

Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova so proruske separatistične sile ob podpori topništva in letalstva prevzele nadzor nad Kliščijivko v vzhodni ukrajinski regiji Doneck.

Teh informacij ni bilo mogoče neodvisno preveriti, poroča nemška tiskovna agencija DPA, ki ob tem navaja, da na fronti na območju Bahmuta trenutno potekajo hudi spopadi.

Kliščijivka, ki je imela pred rusko invazijo v Ukrajini po nekaterih ocenah približno 500 prebivalcev, leži jugozahodno od Bahmuta, kar nakazuje, da ruske sile poskušajo obkoliti mesto, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Z zavzetjem te vasi narašča nevarnost, da bodo ukrajinske sile v Bahmutu obkoljene. Mesto je pomembno prometno vozlišče in je del ukrajinskega obrambnega zidu med Slovjanskom in Kramatorskom, dveh zadnjih večjih regionalnih središč, ki jih Kijev nadzoruje na območju Donbasa (Doneški bazen). Moskva je zavzetje Donbasa označila za enega od svojih vojnih ciljev.

Zavzetje vasi Lobkove je medtem potrdil visoki proruski uradnik na tem območju Vladimir Rogov. Na platformi Telegram je ob tem še sporočil, da so se na območju, kjer fronta že mesece večinoma stagnira, močno okrepili spopadi.

Ameriški vrhovni general: Vojna se bo končala s pogajanji

Ruske sile bo po mnenju načelnika štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, generala Marka Milleyja, letos "zelo zelo težko pregnati" iz Ukrajine. Milley je to dejal po srečanju približno 50 zahodnih zaveznic v ameriškem oporišču Ramstein v Nemčiji.

"Še vedno menim, da bo rusko vojsko letos zelo zelo težko vojaško pregnati iz vseh delov Ukrajine, ki so pod rusko okupacijo. To ne pomeni, da se to ne more zgoditi in da se ne bo zgodilo, ampak bo zelo zelo težko," je po zasedanju kontaktne skupine dejal Milley.

Po njegovem mnenju se bo nadaljevala ukrajinska obramba ozemlja in s tem stabilizacija fronte. Ukrajinska vojska bi lahko ob dobavi vse napovedane opreme zahodnih držav in ustreznega urjenja na taktični ali celo operativni ravni vodila ofenzivne operacije za osvoboditev toliko ukrajinskega ozemlja, kot je mogoče, je še povedal.

"Vendar pa mislim, da se bo na koncu ta vojna – tako kot številne v preteklosti – končala za pogajalsko mizo," je še povedal. Ruski predsednik Vladimir Putin bi sicer lahko vojno končal danes, "saj se sprevrača v katastrofo za Rusijo". "Tako da to vojno bi moral in jo lahko konča danes," je še poudaril Milley po zasedanju kontaktne skupine za pomoč Ukrajini.

Ameriški obrambni minister pozval k okrepitvi dobav orožja

Zahodne zaveznice morajo okrepiti svojo vojaško pomoč Ukrajini v tem odločilnem času njenega boja proti ruski agresiji, pa je ob začetku srečanja skupine za stike za pomoč Ukrajini dejal ameriški obrambni minister Lloyd Austin.

"Še bolj se moramo potruditi. To je odločilni trenutek za Ukrajino," je ob začetku srečanja predstavnikov približno 50 držav v ameriškem letalskem oporišču Ramstein na zahodu Nemčije dejal Austin. "Ukrajinski narod nas opazuje, Kremelj nas opazuje, zgodovina nas opazuje," je poudaril in ponovil, da bodo zaveznice podpirale samoobrambo Ukrajine, dokler bo to potrebno.

Zbrane je po videopovezavi nagovoril tudi Zelenski in se na zaveznice obrnil s pozivom, naj pospešijo dobave orožja njegovi državi. Opozoril je, da Rusija zbira svoje sile, a "oni morajo biti hitrejši", saj ruski teror ne dopušča razprav.

Partnerske države po njegovih besedah tudi ne bi smele "barantati o različnih številkah tankov, ampak odpreti glavne dobave, ki bodo ustavile zlo". Kot že večkrat doslej se je sicer zahvalil za dosedanjo podporo, vendar naj bi ta bila prepočasna. Od današnjega srečanja pričakuje konkretne odločitve o dostavi letal, raket in topništva z velikim dosegom.

Srečanja skupine za stike se udeležujejo visoki predstavniki več deset držav, tako članic kot nečlanic Nata. Iz Slovenije na njem sodelujeta državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec in načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš. Srečanje je tudi prvi preizkus za novega nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa, ki je po odstopu predhodnice Christine Lambrecht prisegel v četrtek.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell pa je v Madridu dejal, da so evropske države Ukrajini pripravljene poslati tanke. "Upam, da bo ta odločitev sprejeta čim prej," je poudaril.

Po poročanju medijev sta tako Češka kot Slovaška pripravljeni Ukrajini poslati tanke leopard 2, ki sta jih nedavno dobili od Nemčije. Državi sta sicer Kijevu že poslali več ducatov starih sovjetskih tankov.

Finska in Litva pošiljata Kijevu topove in strelivo

Finska je napovedala 400 milijonov evrov vreden sveženj vojaške pomoči Ukrajini, ki je največji doslej in vključuje težko topništvo ter strelivo, ne pa tudi tankov leopard, ki jih želi Kijev.

"Ukrajina še naprej potrebuje podporo pri obrambi svojega ozemlja," je dejal finski obrambni minister Mikko Savola. To je že 12. pošiljka vojaške pomoči, ki jo Finska namenja Ukrajini. Vrednost prejšnjih pošiljk pomoči je znašala skupno 190 milijonov evrov.

Ministrstvo je tudi sporočilo, da bo Finska podpisala t. i. izjavo o nameri s Švedsko o podpori Ukrajini, da bi zagotovili, da pomoč "ne bo ogrozila nacionalne obrambe obeh držav".

Finska bo Ukrajini "dobavljala obrambni material, Švedska pa izraža pripravljenost, da po potrebi podpira Finsko".

Švedska je v četrtek odločila, da bo v okviru vojaške pomoči ob oklepnikih in protitankovskih raketah Ukrajini začela dostavljati topniški sistem Archer, sodobno samovozno havbico, ki si jo Kijev želi že več mesecev.

Nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini v odzivu na rusko agresijo je zagotovila tudi Litva. Ta baltiška država bo Kijevu poslala na desetine protiletalskih topov tipa L70, strelivo in dva helikopterja Mi-8, je na Twitterju zapisal obrambni minister Arvydas Anusauskas.

Po njegovih besedah znaša skupna vrednost novega svežnja pomoči okoli 125 milijonov evrov. Kdaj naj bi napovedano pomoč dostavili, minister ni navedel.

ZDA z novo pošiljko pomoči, a brez tankov

Nove dobave orožja Kijevu so medtem napovedale ZDA – a med njimi ni tankov. Državni sekretar Antony Blinken je sporočil, da bodo ZDA Ukrajini namenile novo pošiljko varnostne pomoči za obrambo pred rusko agresijo. Kot je dejal, bodo ZDA Ukrajini namenile dodatna oklepna in bojna vozila, sisteme za zračno obrambo ter drugo opremo v skupni vrednosti 2,5 milijarde dolarjev.

Ta pošiljka pomoči bo Ukrajini zagotovila več sto dodatnih oklepnih vozil, vključno z oklepnimi transporterji stryker, pehotnimi bojnimi vozili bradley in visoko mobilnimi večnamenskimi kolesnimi vozili, je dejal. Pošiljka vključuje tudi nujno dodatno podporo Ukrajini za zračno obrambo, vključno z več sistemi zračne obrambe Avenger in raketami zemlja-zrak, ter dodatno strelivo, ki so ga ZDA že prej zagotovile, je sporočil Blinken.

"Ta pošiljka vsebuje tudi naprave za nočno opazovanje, strelivo za osebno orožje in druge stvari za podporo Ukrajini, ki pogumno brani svoje ljudi, suverenost in ozemeljsko celovitost," je dejal. "Rusija bi lahko sama končala to vojno že danes. Dokler tega ne bo storila, bomo Ukrajini pomagali," je zagotovil Blinken.

S to pošiljko, vredno 2,5 milijarde dolarjev, bo skupna ameriška vojaška pomoč Ukrajini od začetka mandata sedanje vlade po njegovih besedah znašala 27,5 milijarde dolarjev. Gre za 30. sveženj pomoči od avgusta 2021, Rusija pa je Ukrajino napadla februarja lani.

Blinken je ob tem čestital več kot 50 državam, ki prav tako pomagajo Ukrajini, in izrazil hvaležnost ameriškemu kongresu, ki potrjuje pomoč. Ta zadnji sveženj pomoči že prihaja iz proračuna za letošnje leto, ki ga je kongres potrdil konec lanskega leta. V njem je za pomoč Ukrajini namenjenih 45 milijard dolarjev.

Sorodna novica Medvedjev: Poraz Rusije v konvencionalni vojni bi lahko sprožil jedrsko vojno

Kremelj: Tanki Kijevu ne bodo spremenili ničesar

Kremelj medtem sporoča, da dobava zahodnih tankov Kijevu na terenu ne bi veliko spremenila. Posledice take dobave pa bi bile negativne za Ukrajino, je opozoril predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. "Ne bi smeli pretiravati s pomenom takšnih dobav v smislu zmožnosti, da se kaj spremeni," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Peskov.

Po njegovem bo to pomenilo še dodatne težave za Ukrajino, vendar pa ne bo spremenilo nič v smislu napredovanja ruske strani pri doseganju njenih ciljev.

Glede morebitne odločitve o dobavi tankov Ukrajini pa je Peskov dejal, da bo to imelo negativne posledice za Ukrajino. "Posledice bodo zagotovo negativne," je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass. "Večkrat smo že povedali, da te dobave načeloma ne morejo spremeniti ničesar, bodo pa pomenile dodatne težave za Ukrajino in ukrajinsko ljudstvo," je opozoril. Dodal je še, da se "strokovnjaki popolnoma zavedajo težav, ki spremljajo takšne dobave. Vsi ti tanki potrebujejo vzdrževanje in popravila," je pojasnil.

Na območje Soledarja prispela prva pošiljka pomoči ZN-a

V bližino mesta Soledar na vzhodu Ukrajine, ki je bilo v preteklih tednih prizorišče srditih spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami, je prvič od začetka ruske agresije prispel konvoj humanitarne pomoči Združenih narodov, so sporočili pri svetovni organizaciji. Na območje so prispeli trije tovornjaki s pomočjo za okoli 800 ljudi, so navedli.

Po besedah tiskovnega predstavnika urada ZN za humanitarne zadeve (Ocha) Jensa Laerkeja so v bližino Soledarja na severu regije Doneck prispeli trije tovornjaki s pomočjo za okoli 800 ljudi. Na območju so dostavili hrano, pitno vodo, zdravila in higienske pripomočke.

Kot je pojasnil, je pomoč prispevalo več organizacij Združenih narodov. Ali bodo lahko humanitarno pomoč v bližnji prihodnosti dostavili neposredno prebivalcem Soledarja, je odvisno od tega, ali bo za konvoje zagotovljena varnost.