Michel se je v Kijevu sešel z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s katerim sta razpravljala o evropski podpori Ukrajini v boju proti ruskim silam, pa tudi o reformah, ki bodo potrebne v Ukrajini po koncu vojne, da bi se ta lahko potem priključila EU-ju.

Evropejci so od prvega dne ruske agresije na Ukrajino razumeli, da ne gre samo za napad na Ukrajino, ampak da je to napad na vse nas, na naše skupne evropske vrednote, evropsko varnost in skupne evropske sanje, je v ukrajinskem parlamentu dejal Michel. "Vsi smo Ukrajinci," je poudaril v Kijevu. Zatrdil je tudi, da Ukrajina orožje, najbolj pa tanke, potrebuje takoj.

Michel je v nagovoru ukrajinskih poslancev spomnil na proteste na kijevskem trgu Majdan pred leti, ko so Ukrajinci sporočali, da so Evropejci. "Danes pa sem prišel v Ukrajino, da bi vam sporočil: 'Vsi smo Ukrajinci'," je dejal. "Sanjam, da bo nekega dne – upam, da kmalu – Ukrajinec zasedal moj položaj predsednika Evropskega sveta, predsednika Evropskega parlamenta ali pa komisije."

Podpora Ukrajini bo ena izmed osrednjih tem vrha EU-Ukrajina 3. februarja v Kijevu.

"Prihodnji tedni bodo odločilni. Potrebujete več. Več sistemov zračne obrambe, več raket dolgega dosega in streliva, najbolj pa potrebujete tanke. In to takoj," je poudaril danes v ukrajinski radi.

Talinska zaveza: 11 članic Nata napovedalo nove pošiljke orožja

Skupina 11 članic Nata je danes, torej dan, preden bo na pobudo ZDA v Ramsteinu približno 50 držav, vključno z vsemi 30 članicami Nata, razpravljalo o vojaški pomoči Ukrajini, napovedalo novo vojaško pomoč Ukrajini. "Zahod mora ostati enoten in nadaljevati vojaško podporo Ukrajini," je dejal estonski obrambni minister Hanno Pevkur, potem ko se je enajsterica v Estoniji dogovorila o novih pošiljkah orožja. "Ukrajina potrebuje težko orožje. Najtežje bitke so še pred njo," je dejal Pevkur. 11 držav je Estonija, Združeno kraljestvo, Poljska, Latvija, Litva, Danska, Češka, Nemčija, Nizozemska, Slovaška in Španija.

Švedi bodo poslali topniški sistem archer

Ločeno je švedska vlada danes odločila, da bo v okviru vojaške pomoči ob oklepnikih in protitankovskih raketah Ukrajini začela dostavljati topniški sistem archer, sodobno samovozno havbico, ki si jo Kijev želi že več mesecev. Po besedah premierja Ulfa Kristerssona se je vlada odločila za tridelni sveženj vojaške pomoči Ukrajini, vključno z začetkom dobave artilerijskega sistema archer. Kijevu bo Stockholm poslal tudi 50 oklepnih vozil CV-90 in protitankovske rakete NLAW, so sporočili iz vlade.

Nizozemska je sporočila, da je v sklepni fazi načrtov za zagotovitev zračnih sistemov Patriot skupaj z ZDA in Nemčijo. To je na srečanju v Davosu dejala nizozemska obrambna ministrica Kajsa Ollongren.

Velika Britanija je pretekli konec tedna Kijevu obljubila 14 tankov challenger 2, s čimer je postala prva zahodna država, ki mu je obljubila težke tanke. ZDA so Kijevu obljubile oklepna bojna vozila bradley, Francija pa visoko mobilne oklepnike AMX-10 RC.

Zelenski pritiska na Nemčijo

Predtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek videonagovora sodeloval na forumu v Davosu, kjer je bil kritičen do omahljivosti Berlina glede dobave bojnih tankov Ukrajini, saj meni, da včasih ne bi smeli tehtati in se primerjati z drugimi. Rusija pa opozarja Zahod pred dobavo orožja dolgega dosega Ukrajini. "So časi, ko ne smemo oklevati," je dejal Zelenski ob robu svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, na katerem je prek videopovezave sodeloval v razpravi skupaj z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem in nekdanjim britanskim premierjem Borisom Johnsonom.

"Če na primer rečeš: 'Dam ti tanke, če bo še kdo drug dal tanke.' Mislim, da to ni prava strategija," je dejal Zelenski, ne da bi pri tem neposredno omenil nemškega kanclerja Olafa Scholza.

"Potrebujemo vso moč, ki je na voljo, ker se borimo proti tej tiraniji," je poudaril ukrajinski predsednik. "Tega ne moremo početi samo z motivacijo in moralo," je dodal.

Ob tem je izrazil tudi dvom, ali je ruski predsednik sploh še živ in da ne ve, s kom bi se v primeru mirovnih pogajanj usedel za mizo. "Ne razumem čisto tega tipa. Ne razumem čisto, ali je še živ, ali je on tisti, ki sprejema odločitve, ali kdo jih, kdo v tem krogu sprejema odločitve."

V zadnjih dneh se sicer v več državah, med drugim na Finskem, v Litvi in na Poljskem, vrstijo pozivi Nemčiji, naj odobri izvoz tankov leopard 2 Ukrajini, ki jih uporabljajo vojske več držav članic Nata.

Po poročanju nemških medijev je Scholz pripravljen dovoliti dobavo bojnih tankov leopard 2 Ukrajini, če bodo ZDA dale na voljo svoje bojne tanke abrams. Ameriški predsednik Joe Biden se v torkovem telefonskem pogovoru s Scholzem očitno temu ni zavezal, čeprav naj bi ZDA pripravljale novo veliko pošiljko orožja Ukrajini.

Za Scholza je pomembno, da Evropa in ZDA bojne tanke Kijevu pošljejo skupaj, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bi mogel razdeliti Nata, je poročal Bild. V kanclerjevem uradu tega niso želeli komentirati.

Nato: Z dobavo tankov povezana tveganja so obvladljiva

V razpravah o dobavi orožja Ukrajini je Scholz ves čas poudarjal, da Nemčija ne bo delovala sama, ampak da se usklajuje s partnerji, kot so Francija in ZDA. V preteklih dneh pa se je pritisk na Scholza glede dobave leopardov močno okrepil. V petek se bodo zahodne zaveznice v okviru kontaktne skupine za pomoč Ukrajini v ameriškem oporišču Ramstein v Nemčiji pogovarjale o nadaljnjih dobavah orožja Kijevu.

"Ni posebnega oborožitvenega sistema, ki bi lahko bil čudežna rešitev za Ukrajino. Potrebno je ravnovesje vseh sistemov," je dejal Cavoli, a ob tem vseeno poudaril, da je sodobna zahodna tehnologija na bojišču v Ukrajini vsekakor boljša od ruske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predsednik Natovega vojaškega odbora, admiral Rob Bauer, je medtem poudaril, da bi bili tanki leopard 2 za Ukrajino pomembni zlasti pri dohitevanju sovražnika in ponovnemu zavzetju okupiranega ukrajinskega ozemlja. "Rusi se borijo s tanki, zato tudi Ukrajinci potrebujejo tanke," je pojasnil.

Opozoril je tudi, da Rusija spomladi verjetno načrtuje novo ofenzivo, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Na to se morajo Ukrajinci pripraviti," je še dodal.

Vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi Christopher Cavoli je ob koncu dvodnevnega zasedanja vojaškega odbora Nata v Bruslju izjavil, bi bilo potencialno stopnjevanje razmer z odzivom Rusije na dobavo zahodnih bojnih tankov Ukrajini obvladljivo. Hkrati pa je opozoril, da dobava tankov ni čudežna rešitev za Ukrajino v njenem boju proti agresorju.

V petek srečanje 50 držav na temo vojaške pomoči Ukrajini

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin, ki se bo udeležil srečanja v Ramsteinu, je v sredo zvečer prispel v Berlin, da bi razpravljal o nadaljnji podpori Ukrajini v vojni z Rusijo.

Iz Moskve opozorila pred stopnjevanjem konflikta

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes med obiskom v Belorusiji dejal, da bo Moskva storila vse, kar je v njeni moči, da se EU in Nato "streznita". Obtožil ju je, da skušata oslabiti in premagata Rusijo. Še prej je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev posvaril Nato, da bi lahko poraz Rusije v Ukrajini izzval jedrsko vojno. "Upam, da bo prišel čas streznitve. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da se naši kolegi iz Nata in EU-ja čim hitreje streznijo."

Glede sodelovanja z Belorusijo je dejal, da "imata državi skupno stališče do tega, katere cilje je treba uresničiti in kako zagotoviti, da ne Rusija ne Belorusija ne bosta ogroženi od naših sosedov, naj bo to Ukrajina ali katera druga država".

Rusija je tudi opozorila Zahod pred stopnjevanjem konflikta v Ukrajini, če bo Kijevu dobavil orožje dolgega dosega. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je medijem dejal, da bi bilo to lahko nevarno, saj bi spopad dvignilo na novo raven, kar ne bi bilo dobro z vidika svetovne in evropske varnosti. Kot je pojasnil Peskov, gre za morebitne dobave orožja, ki lahko zadene rusko ozemlje. Ob tem je dejal, da Ukrajina že ima orožje, ki ga uporablja za vsakodnevne napade na rusko ozemlje.

Peskov se je odzval na besede ruskega veleposlanika v ZDA Anatolija Antonova, ki je dejal, da bo Moskva uničila vsako orožje, ki ga bosta Washington ali zveza Nato dostavila Ukrajini.

Kijev nadaljuje preiskavo strmoglavljenja helikopterja

Ukrajinske oblasti nadaljujejo preiskavo srednega strmoglavljenja helikopterja, v katerem je umrlo najmanj 14 ljudi, med njimi notranji minister Denis Monastirski in njegov namestnik ter en otrok. Preiskavo je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zaupal varnostni službi SBU.

Zelenski je v videonagovoru v sredo zvečer sporočil, da je varnostna služba SBU začela kazensko preiskavo "tega groznega dogodka" in da je vodji varnostne službe naročil, naj v sodelovanju z vsemi pooblaščenimi organi razjasnijo vse okoliščine strmoglavljenja.

Vzrok dogodka namreč ni znan. Zelenski je danes povedal, da preiskujejo več teorij o vzroku strmoglavljenja, da pa do konca preiskave o njih ne more govoriti.

Britanski BBC je sicer že v sredo poročal, da je varnostna služba SBU sporočila, da preiskujejo več mogočih vzrokov strmoglavljenja ‒ sabotažo, tehnično okvaro ali kršitev pravil letenja.

Kijev za padec helikopterja neposredno ni okrivil Rusije, je pa Zelenski v sredo dejal, da je bila tragedija posledica vojne. "V vojni ni nesreč. Vse to so posledice vojne," je dejal Zelenski.
Helikopter državne službe za izredne razmere je strmoglavil dopoldne po krajevnem času blizu vrtca in stanovanjskega poslopja v mestu Brovari 26 kilometrov severovzhodno od ukrajinske prestolnice Kijev. Bil je na poti na fronto.

Po navedbah državne službe za izredne razmere je bilo na krovu helikopterja devet ljudi, med njimi minister in njegov namestnik. Umrlo je najmanj 14 ljudi, med njimi en otrok, 25 ljudi, med njimi 11 otrok, pa je bilo ranjenih in so v bolnišnici.

Zelenski je tudi povedal, da bo notranje ministrstvo začasno vodil načelnik ukrajinske policije Ihor Klimenko ter da so razdelili pristojnosti ministra na področju obrambnega delovanja in zagotavljanja državne varnosti.

Zelenski je strmoglavljenje helikopterja označil za strašno tragedijo, notranjega ministra Monastirskega, njegovega namestnika Jevgenija Jenina in državnega sekretarja Jurija Lubkoviča pa označil za prave ukrajinske domoljube. Poudaril je, da ne bo lahko najti naslednika za Monastirskega in Jenina ter da je njuna smrt resnično velika izguba za državo.

Sožalje in podporo so Kijevu ob nesreči že izrazile številne države, tudi Slovenija, pa tudi EU.