Nova prozahodna bolgarska vlada je danes Ukrajini obljubila dodatno podporo v boju proti ruski agresiji. Bolgarski premier Nikolaj Denkov je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu med obiskom v Sofiji obljubil obrambno pomoč in tudi pomoč pri zdravljenju ukrajinskih vojakov ter usposabljanju vojaškega in zdravstvenega osebja.

Zelenski se je na skupni novinarski konferenci zahvalil za obljubljeno pomoč. Z bolgarskim premierjem sta podpisala izjavo o bolgarski podpori pridruževanju Ukrajine evroatlantskim povezavam, pristojni ministri obeh držav pa so podpisali memorandum o sodelovanju na področju energetike. Bolgarski parlament je odobril prodajo dveh jedrskih reaktorjev ruske izdelave Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ukrajinski predsednik je med obiskom zaprosil za dobavo bolgarskega orožja ukrajinskim silam. "Upamo, da bomo s pomočjo tega orožja še naprej reševali številna življenja ukrajinskih civilistov," je dejal. Denkov je poudaril, da se morajo ruske sile umakniti iz Ukrajine in da je bolgarski parlament sprejel že tri resolucije za dobavo orožja Ukrajini.

Zelenski se je sestal tudi z bolgarskim predsednikom Rumenom Radevom, ki velja za prorusko usmerjenega in zavrača idejo o pošiljanju bolgarskega orožja in streliva Kijevu. "Še naprej trdim, da ta konflikt nima vojaške rešitve," je dejal Radev. Zelenski mu je odgovoril, da ne gre za konflikt, temveč za vojno, katere cilj je "izbrisati ukrajinsko prebivalstvo".

Bolgarija je članica Evropske unije in Nata, a je zgodovinsko in kulturno tradicionalno blizu Moskvi. Vprašanje pošiljanja orožja v Ukrajino deli politiko in javnost. Kljub temu bolgarske tovarne streliva že od začetka ruske invazije na Ukrajino delujejo s polno paro, država pa je Ukrajini orožje doslej pošiljala prek tretjih držav.

Kremelj je v odzivu na obisk sporočil, da ta kaže, da Kijev dela vse, kar lahko, da v konflikt vplete čim več držav. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je dejal, da pogovori Zelenskega v Bolgariji ne bodo pomembno vplivali na rusko "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini.

Bodo ZDA Ukrajini poslale kasetno strelivo?

Dva anonimna ameriška uradnika sta za Reuters sporočila, da nameravajo ZDA Ukrajini poslati kasetno strelivo za 155-milimetrske havbice. Bela hiša je sporočila, da pošiljanje kasetnega streliva v Ukrajino "dejavno proučujejo".

Organizacija Human Rights Watch je v četrtek Rusijo in Ukrajino pozval, naj prenehata uporabljati kasetno strelivo, ZDA pa so pozvali, naj ga ne dobavlja. Skupina je v poročilu zapisala, da so tako ruske kot ukrajinske sile uporabile orožje, ki je ubilo ukrajinske civiliste.

Kasetno bombo sestavljajo številne manjše bombe, ki se po izstrelitvi iz topov raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker jih velik ne eksplodira takoj, so velika grožnja civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu spopadov.

Zelenski: Počasna dobava pomoči Rusiji omogočila, da je utrdila položaje

Počasna dobava vojaške pomoči Ukrajini je odložila začetek protiofenzive, kar je Rusiji omogočilo, da je utrdila svoje položaje, tudi z minami, je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

"Naša protiofenziva napreduje počasi zaradi določenih težav na bojišču," je v intervjuju, ki ga je v sredo predvajal ameriški CNN, dejal Zelenski in kot eno od glavnih težav navedel postavljanje min na zasedenih območjih. Priznal je, da si je želel protiofenzivo začeti prej, saj "smo vsi razumeli, da bodo v nasprotnem primeru mine postavljene na bistveno večjem delu našega ozemlja".

"Hvaležen sem ZDA kot voditeljem naše podpore, vendar sem tako njim kot evropskim zaveznicam večkrat povedal, da bi radi protiofenzivo začeli prej, za kar pa bi potrebovali vse orožje in vojaško opremo," je nadaljeval in pojasnil, da je poznejši začetek protiofenzive Rusiji omogočil, da je utrdila svoje položaje na zasedenih območjih.

Opozoril je, da ukrajinske sile na nekaterih delih fronte še vedno ne morejo niti pomisliti na začetek spopadov, saj nimajo ustreznega orožja. "In metati naše ljudi v smrt z ruskim orožjem dolgega dosega bi bilo preprosto nehumano," je dodal ukrajinski predsednik.

Zelenski je Zahod znova zaprosil za naprednejše orožje, kot so ameriške rakete dolgega dosega ATACMS in bojna letala F-16. "Ne gre za ukrajinsko prednost na nebu pred Rusi. Gre za enakopravnost," je dejal in opozoril na težave pri napredovanju ukrajinskih sil na bojišču brez podpore iz zraka in raket dolgega dosega.

Dobavo bojnih letal F-16 je Zelenski označil tudi kot humanitarno pomoč, saj bi jih Ukrajina po njegovem mnenju lahko uporabila za varovanje koridorja pri izvozu ukrajinskega žita čez Črno morje, če Moskva ne bi podaljšala sporazuma o izvozu žita, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V ruskem raketnem napadu na Lvov umrlo najmanj pet ljudi

V ruskem raketnem napadu na zahodno ukrajinsko mesto Lvov je bilo ubitih najmanj pet ljudi, najmanj 50 je bilo ranjenih, poroča STA.

Sprva so poročali o štirih mrtvih, vendar je pozneje regionalni guverner Maksim Kozicki sporočil, da so izpod reševin potegnili še peto smrtno žrtev.

"V ruskem raketnem napadu je bila poškodovana stanovanjska stavba. Uničeni sta bili 3. in 4. nadstropje," je v objavi na Telegramu pojasnil ukrajinski notranji minister Igor Klimenko.

Reševalci v ruševinah stanovanjske stavbe še naprej iščejo druge žrtve in preživele.

Župan Lvova Andrij Sadovi je sporočil, da je poškodovanih okoli 60 stanovanj in 50 avtomobilov.

Po njegovih besedah je bil v napadu poškodovan tudi študentski dom na Politehnični univerzi v Lvovu. "To je največji napad na civilno infrastrukturo v Lvovu od začetka ruske invazije," je še opozoril. Za zdaj sicer še ni znano, koliko ruskih raket je bilo izstreljenih v napadu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je obljubil "občuten" odgovor na nočne napade "ruskih teroristov".

Unesco: Prvi napad od začetka vojne na območje konvencije o svetovni dediščini

Napad na Lvov je danes obsodila tudi Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) in družinam žrtev izrazila sožalje. "Ta napad, prvi na območju, ki ga varuje konvencija o svetovni dediščini od začetka vojne 24. februarja 2022, je kršitev te konvencije," je sporočila organizacija. Dodala je, da je Rusija z napadom kršila tudi haaško konvencijo o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženih spopadov iz leta 1954.

Rusija: Zadeli smo vse cilje

Nekaj ur po napadu je Rusija sporočila, da so njeni "izstrelki zadeli vse ukrajinske cilje".

Njeno obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bile točke začasne namestitve ukrajinskih vojakov in skladišča, v katerih so bila shranjena oklepna vozila tuje izdelave, zadete z morskim "natančnim orožjem dolgega dosega".

Ruske sile obstreljevale tudi Herson, ubita dva človeka

Ruske sile so ponoči obstreljevale tudi pokrajino Herson na jugu Ukrajine, pri čemer sta bili ubiti najmanj dve osebi, deset pa je bilo ranjenih, je na Telegramu zapisal vodja vojaške uprave pokrajine Oleksandr Prokudin. Dodal je, da so ruske sile izvedle najmanj 84 topniških napadov in nad Herson izstrelile 38 raket, pri čemer naj bi zadeli tudi naseljena območja.

Rusija več mesecev izvaja smrtonosne raketne napade in napade z brezpilotnimi letali na ukrajinska mesta, pri čemer so pogoste zadete civilne tarče.

Samo prejšnji teden je bilo v Krematorsku na vzhodu Ukrajine ubitih 13 ljudi, vključno z otroki.

Ukrajina je od začetka ruske invazije s pomočjo Zahoda znatno okrepila svoje sisteme zračne obrambe, vendar pa je tiskovni predstavnik ukrajinskih letalskih sil Jurij Ignat pred kratkim opozoril, da vojaška pomoč Zahoda še vedno ne zadostuje za varovanje celotne države pred zračnimi napadi.

"Sistemi zračne obrambe so nameščeni tam, kjer so najbolj potrebni, in ščitijo velika mesta, infrastrukturne objekte, jedrske elektrarne in fronto. Za pokritje države, kot je Ukrajina, pa imamo milo rečeno premalo zmogljivosti," je dodal Ignat.

Ukrajina in Rusija izmenjali 90 vojnih zapornikov

Ukrajina in Rusija sta v okviru nove izmenjave vojnih ujetnikov izmenjali 90 ljudi, so sporočili iz Kijeva in Moskve. Po navedbah ukrajinske strani se je iz ruskega ujetništva vrnilo 45 vojakov, enako število pa se jih je iz ukrajinskega ujetništva vrnilo v Rusijo. Po navedbah ukrajinskih virov je bila to 47. izmenjava ujetnikov med stranema. Skupaj naj bi se iz ruskega ujetništva doslej vrnilo skoraj 2600 Ukrajincev.

Ruska stran je ukrajinski vrnila 45 vojakov, pripadnikov narodne garde in civilne obrambe, je na Telegramu sporočil vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. Rusko obrambno ministrstvo je medtem potrdilo, da se je iz ukrajinskega ujetništva vrnilo 45 ruskih vojakov. Poleg tega naj bi ruska stran ukrajinskim staršem vrnila dva otroka.

Ukrajina Rusijo obtožuje, da je z ozemelj na jugu in vzhodu Ukrajine, ki jih zasedajo ruske sile, ugrabila na tisoče mladoletnikov, od katerih naj bi nekatere dali v posvojitev. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je zato marca izdalo mednarodni nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina in komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove.

Napetosti glede jedrske elektrarne se po navedbah Kijeva zmanjšujejo

Oblasti v Kijevu so sporočile, da se "zmanjšujejo napetosti" glede jedrske elektrarne v Zaporožju na jugu Ukrajine, ki je pod nadzorom ruskih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusija in Ukrajina sta ta teden druga drugo obtožili načrtovanja provokacij na tem največjem jedrskem objektu v Evropi.

"Napetosti se postopoma zmanjšujejo," je dejala tiskovna predstavnica ukrajinske vojske Natalija Gumenjuk. Dodala je, da se je to zgodilo zaradi truda ukrajinskih oboroženih sil in diplomatskih prizadevanj v sodelovanju s tujimi partnerji, ki pritiskajo na Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v začetku tega tedna dejal, da Moskva načrtuje "nevarne provokacije" v elektrarni in da so ruske sile tam namestile "predmete, podobne eksplozivu". Moskva je po drugi strani obtožila Kijev, da v jedrski elektrarni v Zaporožju načrtuje sabotažo.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je v sredo sporočila, da njeni strokovnjaki po pregledu dela jedrske elektrarne niso opazili vidnih znakov min ali eksploziva. Ob tem je poudarila, da potrebujejo dostop tudi do drugih delov jedrske elektrarne.

Strahovi glede varnostnih tveganj v največji evropski jedrski elektrarni se pojavljajo že od prvih tednov ruske invazije na Ukrajino, ko so ruske sile zasedle območje jedrske elektrarne. Rusija in Ukrajina se vse od takrat redno obtožujeta, da ogrožata varnost jedrske elektrarne v Zaporožju.