Sklad bi bil v vrednosti 20 milijard evrov za obdobje 2024–2027. To je ocena stroškov dolgoročne podpore Ukrajini, je povedal.

"Ministrom sem predstavil pobudo, ki bi omogočila vzdržnejše in predvidljivo financiranje vojaške podpore Ukrajini. Predlagal sem vzpostavitev posebnega sklada v okviru evropskega mirovnega instrumenta, prek katerega bi v prihodnjih štirih letih zagotovili do pet milijard evrov letno za obrambne potrebe Ukrajine," je po zadnjem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja pred poletnim premorom v Bruslju povedal Borrell.

Pojasnil je, da je pet milijard evrov na leto ocena stroškov dolgoročnih varnostnih jamstev EU-ja za Ukrajino, in dodal, da bodo ministri o tem podrobneje govorili na neformalnem zasedanju v Toledu v Španiji konec avgusta.

Gre za isti instrument, ki je že do zdaj deloval zelo dobro in ga bo EU še naprej uporabljal za sofinanciranje dobav vojaške opreme Ukrajini od držav članic, je dejal Borrell.

Evropski mirovni instrument, v katerega članice prispevajo neposredno, je bil ustanovljen marca 2021, da bi EU omogočil financiranje vojaške pomoči njenim mednarodnim partnerjem ob prizadevanjih po okrepitvi njene mednarodne vloge.

Članice so pred enim mesecem zvišale zgornjo mejo sklada, ki je namenjen tudi pomoči drugim državam po svetu, na več kot 12 milijard evrov za celotno obdobje 2021–2027. Daleč največ sredstev je bilo do zdaj namenjenih za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini, za kar so odobrili približno 5,6 milijarde evrov.

Borrell je že ob prihodu na današnje zasedanje poudaril, da je povečanje vojaške pomoči Ukrajini edini možen odgovor na napade, v katerih Rusija v zadnjih dneh uničuje skladišča z ukrajinskim žitom in s tem povzroča prehransko krizo.

"Ruske bombe so v Odesi že tretjo noč zapored uničevale pristaniško infrastrukturo in skladišča žita, pri čemer je bilo požganih več kot 60.000 ton. Rusija torej ni samo odstopila od dogovora o izvozu žita čez Črno morje, ampak ga tudi požiga," je povedal.

O tem so danes zunanji ministri EU-ja prek videopovezave ločeno govorili z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo in ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom. "Skupaj z ZDA smo popolnoma zavezani temu, da bomo Ukrajini stali ob strani, dokler bo treba. Govorili pa smo tudi o usklajenem pristopu do partnerjev po svetu," je po zasedanju povedal Borrell.

Tanja Fajon: Načelna podpora Slovenije, a o številkah ne bi

Slovenija po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon načeloma podpira povečanje sredstev za Ukrajino, vendar pa ni želela govoriti o konkretnih številkah. "Je pa dejstvo, da obstaja zaveza vrha evropskih voditeljev iz junija, da bomo dajali varnostna zagotovila Ukrajini v naslednjem obdobju, seveda hkrati z vojaško, finančno, tehnično, materialno pomočjo," je povedala. To zavezo je dala tudi Slovenija, je dodala Fajon.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je poudarila, da morajo biti varnostna zagotovila zveze Nato, skupine G7 in EU-ja medsebojno usklajena. "Zato pa potrebujemo tudi zelo velike vsote denarja, tudi za nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini," je povedala.

Več ministrov je ob prihodu na zasedanje obsodilo rusko odločitev, da odstopi od dogovora o izvozu ukrajinskega žita čez Črno morje. Po besedah ministrice Baerbock napoved ruskih oblasti, da bodo ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, od zdaj obravnavale kot potencialne prevoznice vojaškega tovora, kaže na to, da ruski predsednik Vladimir Putin ne napada zgolj Ukrajine, ampak tudi mednarodni red odnosov med državami.

Vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn je to odločitev označil za grozljivo. "Prepričan sem, da bo ves svet zelo hitro spoznal, da to ni evropska vojna, ampak da zadeva celotno mednarodno skupnost. Poleg tega pa tudi, da je mogoče to vojno ustaviti samo, če bo mednarodna skupnost stopila skupaj," je povedal.

Novi ruski napadi

Ruske sile so ponoči obstreljevale ukrajinski pristaniški mesti Odesa in Mikolajiv ob Črnem morju, pri čemer je bilo skupno ranjenih 20 ljudi. Medtem je v ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na zasedenem polotoku Krim umrl en človek.

"Rusi so zadeli središče mesta," je na Telegramu zapisal guverner ukrajinske regije Mikolajiv Vitalij Kim in pojasnil, da je bilo 18 ljudi ranjenih, devet jih je bilo hospitaliziranih, med njimi pet otrok. Več podrobnosti o napadu ni podal.

Ukrajinske zračne sile so pred tem ponoči razglasile alarm tudi za pristaniško mesto Odesa in istoimensko območje ob Črnem morju, ter več drugih pokrajin. Navedli so, da so zaznali "izstrelitev raket" proti pokrajini na jugu Ukrajine.

"Zaradi ruskega napada se je v središču Odese zgodilo uničenje," je na Telegramu zapisal guverner Oleg Kiper. "Imamo informacije o dveh hospitaliziranih," je dodal, več podrobnosti pa ni navedel.

Oblasti v Kijevu so v sredo trdile tudi, da je Rusija v napadih v okolici Odese uničila 60.000 ton žita, namenjenega za izvoz, potem ko je Moskva na začetku tedna odstopila od dogovora o izvozu žita čez Črno morje. V sredo so nato oblasti v Moskvi sporočile, da bodo ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, obravnavali kot potencialne prevoznice vojaškega tovora.

Pristanišča v Odesi in okolici so ključna tranzitna vozlišča za izvoz žita iz Ukrajine. Podobno velja za Mikolajiv, ki leži nekoliko bolj v notranjosti proti vzhodu in je približno 200 kilometrov oddaljen od zasedenega polotoka Krim, ki si ga je leta 2014 nezakonito priključila Rusija.

Proruske oblasti na Krimu so davi sporočile, da je bila v ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na eno od naselij na severozahodu tega polotoka ubita najstnica. "Njeni družini bomo zagotovili vso potrebno pomoč," je dejal ruski guverner Krima Sergej Aksjonov.

Do poročila o ukrajinskem napadu na Krim prihaja le dan po tem, ko so na polotoku zaradi požara na vojaškem vadišču evakuirali več kot 2000 civilistov. Ruski mediji so poročali o eksplozijah, Kijev pa je trdil, da je na Krimu uspešno izvedel operacijo.

Guterres ostro obsodil ruske napade

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes najostreje obsodil ruske napade na pristanišče v Odesi in ostale kraje na ukrajinski obali. Guterres je ob tem kritiziral tudi odločitev Moskve o umiku od dogovora o izvozu žita prek Črnega morja, rekoč da je ta odločitev prizadela vse, najbolj pa tiste najranljivejše na globalnem Jugu.

Napadi na ukrajinska pristaniška mesta nasprotujejo zavezam iz memoranduma o razumevanju, ki ga je Moskva podpisala z ZN, je dejal Guterres, čigar izjave povzemajo tuje tiskovne agencije.

Nova ameriška pomoč

Pentagon je v sredo sporočil, da ZDA namenjajo Ukrajini dodatno vojaško pomoč v vrednosti 1,3 milijarde dolarjev, kar dviguje skupno vrednost ameriške vojaške pomoči Ukrajini od začetka ruske invazije na 42 milijard dolarjev. Kot so pojasnili, gre za pokrivanje nujnih potreb ukrajinske vojske, ki je sredi protiofenzive, in za dolgoročno utrjevanje obrambnih zmogljivosti ukrajinskih sil.

Dodatna pomoč, ki bo v Ukrajino prispela šele čez nekaj mesecev, zajema sisteme za zračno obrambo NASAM, rakete proti tankom TOW, 152-milimetrske topovske granate, brezpilotne letalnike, sisteme za obrambo proti brezpilotnim letalnikom, različno strelivo in drugo pomoč.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je ob tem dejal, da ameriška prizadevanja za utrditev ukrajinske obrambe s tem še zdaleč niso končana.

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley pa je glede poteka ukrajinske protiofenzive dejal, da Ukrajinci trenutno ohranjajo svoje bojne zmogljivosti ter se počasi in zanesljivo prebijajo skozi minska polja ruske vojske. Dodal je, da je še prezgodaj za ocene o uspehu protiofenzive, in napovedal, da bo ta proces dolg.

Nove sankcije ZDA in Kanade proti Rusiji

Medtem pa so ZDA uvedle nove sankcije proti Rusiji zaradi invazije v Ukrajini, podoben ukrep pa je sprejela tudi sosednja Kanada. ZDA so uvedle sankcije proti skoraj 120 posameznikom in organizacijam, Kanada pa proti 39 posameznikom in 25 organizacijam.

Blinken je izjavil, da bodo nove sankcije omejile ruski dostop do ključnih potrebščin, omejile prihodnjo proizvodnjo energije in izvoz, omejile dostop do mednarodnega finančnega sistema in zatrle tiste, ki Moskvi pomagajo pri izogibanju sankcijam.

Sankcije so namenjene preprečevanju dostopa Rusije do izdelkov, materialov in sredstev, s katerimi nadaljuje vojno proti Ukrajini, je sporočilo tudi ameriško ministrstvo za finance. Njihov namen je zmanjšati ruske prihodke od kovin in rud, spodkopati prihodnje energetske zmogljivosti in omejiti ruski dostop do mednarodnega finančnega sistema.

"Današnji ukrep je nov korak v smeri prizadevanj za omejitev vojaških zmogljivosti Rusije, njenega dostopa do bojnih zalog in gospodarstva na splošno," je sporočil namestnik finančne ministrice ZDA Wally Adeyemo.

Kanadska zunanja ministrica Melanie Joy je sporočila, da so njihove sankcije namenjene kaznovanju Rusije zaradi nezakonite invazije v Ukrajini in deloma merijo na pripadnike skupine Wagner, ki je vpletena v zločine v Ukrajini in tudi po državah Afrike.