Češki predsednik Petr Pavel, sicer odlikovani upokojeni general, ki je služil tudi kot glavni vojaški svetovalec Nata, pa je ukrajinsko vodstvo posvaril, da bi bila prenagljena ukrajinska protiofenziva, ki se jo sicer pričakuje že dolgo, lahko katastrofalna.

Na srečanjih v Kijevu z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in premierjem Denisom Šmihalom prejšnji teden je Pavel opozoril, da ukrajinske sile nimajo več elementa presenečenja, ki jim je lani pomagal pri uspešni ubranitvi vzhodnega mesta Harkov in južne pokrajine Herson.

Vojni veteran, ki sta ga Češka in Francija odlikovali zaradi reševanja francoskih enot med vojno na Hrvaškem 1993, je dejal, da Kijev priznava, da ostajajo v ukrajinski zmogljivosti za uspešno ofenzivo proti ruskim silam določene vrzeli.

Kot je povedal, je Zelenski prosil njega in slovaško predsednico Zuzano Čaputovo, če bi njuni državi lahko pomagali oborožiti ukrajinsko vojsko pred dolgo pričakovano protiofenzivo. "Očitno imajo še vedno občutek, da nimajo prav vsega za začetek uspešne operacije," je dejal Pavel.

Glede na povedano je Pavel Šmihala pozval, naj “se vzdrži prehitre akcije, preden so polno pripravljeni”.

“Ker morda so nekateri med njimi v skušnjavi, da bi pritisnili na vojsko, da bi pokazali rezultate,” je povedal Pavel v intervjuju za Guardian med obiskom Londona. “Za Ukrajino bo izjemno škodljivo, če jim ta protiofenziva spodleti, ker ne bodo imeli druge priložnosti, vsaj ne letos.”

Ukrajina bi neizogibno utrpela “grozljive izgube", ne glede na moč njenih sil, in morda si preprosto ne bi mogla privoščiti, da jim ofenziva spodleti, je dejal. “Ker gre za izjemno zahtevno operacijo v smislu opremljanja osebja, logistike, streliva, goriva ... Preprosto povedano, imeli bodo točno eno priložnost letos, zato morajo biti v tej eni in edini operaciji uspešni.”

Ukrajinske sile z brezpilotniki nad Krim

Guverner mesta Sevastopol na Krimu Mihail Razvožajev pa je sporočil, da so ukrajinske sile ponoči nad Krim poslale deset brezpilotnih letalnikov. Trije med njimi so napadli Sevastopol, vendar je zračna obramba vse tri razstrelila. Žrtev ali gmotne škode ni bilo, navaja Guardian.

Eksplozije naj bi odjeknile tudi pri kraju Saki, v katerem ima Rusija vojaško oporišče. Polotok Krim si je Rusija priključila leta 2014, česar pa mednarodna skupnost ni priznala.

V Belgorodu poškodovana energetska infrastruktura

Guverner ruske regije Belgorod Vjačeslav Gladkov je medtem sporočil, da so bili v nočnem ukrajinskem obstreljevanju poškodovani plinovod, daljnovodi in hiša v vasi Spodarjušino, v napadu pa ni bilo človeških žrtev.

Skladišča goriva in streliva so bila že večkrat tarča podobnih napadov v Belgorodu ob meji z Ukrajino. Kijev skoraj nikoli javno ne prevzame odgovornosti za napade v Rusiji in na ozemlju pod ruskim nadzorom v Ukrajini, vendar so oblasti nedavno sporočile, da je uničevanje infrastrukture priprava na načrtovano protiofenzivo.

Napadi z brezpilotnimi letalniki tudi v Ukrajini

Ukrajinski uradniki so medtem sporočili, da so ponoči zadonele sirene, ki opozarjajo na zračne napade, nad dvema tretjinama Ukrajine. Zračna obramba je sestrelila več brezpilotnih letalnikov, vključno z enim nad zračnim prostorom Kijeva.

Wagnerjevci ostajajo v Bahmutu

Vodja ruske najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin je sporočil, da je opustil načrte za umik svojih enot iz bitke za Bahmut, saj mu je Moskva obljubila zadostno količino streliva.

Prigožin je že večkrat zagrozil z umikom wagnerjevcev iz Bahmuta, saj njegove čete zaradi pomanjkanja streliva, za kar je okrivil ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja, trpijo "nesmiselne" izgube.

V soboto je Moskvo pozval, naj položaje njegovih enot v Bahmutu prevzamejo čečenske enote voditelja Ramzana Kadirova.

"Ponoči smo prejeli bojni ukaz, prvič v vsem tem času. Obljubljeno nam je bilo toliko streliva in orožja, kolikor ga potrebujemo za nadaljnje delovanje. Obljubljeno nam je bilo, da bo poskrbljeno, da nas sovražnik na robu bojišča ne bo odrezal od oskrbe," je dodal v videoposnetku, objavljenem na Telegramu.

Rusko obrambno ministrstvo je ob tem za sodelovanje z wagnerjevci pooblastilo generala Sergeja Surovikina, ki je v prvih mesecih vodil invazijo v Ukrajino. Njegovo imenovanje je pozdravil tudi Prigožin.

Wagnerjevci se že več mesecev z ukrajinskimi silami borijo za mesto Bahmut na vzhodu Ukrajine. Na obeh straneh je padlo veliko število vojakov, v mestu pa praktično ni več civilistov.

Ruske okupacijske oblasti evakuirajo vasi pri jedrski elektrarni

Mednarodna organizacija za jedrsko energijo (IAEA) je potrdila navedbe, da so ruske okupacijske oblasti začele evakuacijo vasi Energodar, v kateri živi večina upravljavcev jedrske elektrarne Zaporožje.

"Strokovnjaki IAEA-ja, prisotni v elektrarni, so prejeli informacije, da se je začela napovedana evakuacija prebivalcev iz bližnjega mesta Energodar, kjer živi večina osebja, zaposlenega v elektrarni," so sporočili v izjavi.

Generalni direktor IAEA-ja Rafael Grossi je sporočil, da operativno osebje ostaja v elektrarni, vendar so razmere za osebje in njihove družine "vse bolj napete".

Ruske okupacijske oblasti so v petek sporočile, da so odredile evakuacijo iz vasi v bližini frontne črte, kjer so se spopadi v zadnjih dneh okrepili.

Grossi: Razmere vse bolj nepredvidljive

"Splošne razmere na območju blizu jedrske elektrarne Zaporožje postajajo vse bolj nepredvidljive in potencialno nevarne. Sem izjemno zaskrbljen zaradi zelo resničnih jedrskih varnostnih tveganj. Ukrepati moramo zdaj, da preprečimo grožnjo hude jedrske nesreče in z njo povezanih posledic za prebivalstvo in okolje," je sporočil Grossi.

Ukrajinska protiofenziva tudi pri jedrski elektrarni?

Pričakovana ukrajinska spomladanska protiofenziva proti ruskim silam se bo najverjetneje odvijala tudi v pokrajini Zaporožje, približno 80 odstotkov katere si je priključila Rusija.

Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je v nedeljo sporočil, da Rusija prebivalce iz okolice jedrske elektrarne evakuira vzhodno od reke Dneper, v smeri Berdjanska in Primorska na obali Azovskega morja.

Ruske sile so jedrsko elektrarno Zaporožje zajele nekaj dni po začetku invazije v Ukrajini februarja lani. V bližini tovarne so odtlej večkrat streljali, za napetosti pa sta obe strani krivili druga drugo.

V elektrarni so tudi jedrski strokovnjaki IAEA-ja, ki pomagajo upravljati elektrarno in skrbeti za varnost. Grossi, ki je območje nazadnje obiskal marca, vseskozi opozarja na nevarnost vojaških operacij v bližini jedrske elektrarne.

Letalski incident nad Črnim morjem

Rusko bojno letalo se je v petek nevarno približalo poljskemu letalu, ki je patruljiralo za evropsko agencijo za varovanje meja Frontex nad Črnim morjem. Rusko letalo naj bi letelo tik pred nosom poljskega letala in mu prekrižalo pot na razdalji okoli pet metrov.

Rusko letalo po navedbah poljske obmejne službe ni vzpostavilo radijskega stika, preden je izvedlo "agresivne in nevarne manevre, s tem ko se je trikrat približalo mejnemu nadzornemu letalu brez upoštevanja potrebne varnostne razdalje". Poljsko letalo je doživelo turbulenco, posadka pa je začasno "izgubila nadzor nad letalom in višino".

Incident je prvo prijavilo romunsko ministrstvo za obrambo, ki je ob tem obsodilo "agresivno in nevarno" vedenje Moskve. Zapisali so, da je bilo poljsko letalo takrat na rutinski patrulji Frontexa in romunske obmejne policije. Po incidentu je poljsko letalo sicer varno pristalo v Romuniji.

Ministrstvo navaja, da se je incident zgodil "v mednarodnem zračnem prostoru nad Črnim morjem", okoli 60 kilometrov vzhodno od romunskega zračnega prostora. "Incident je še en dokaz provokativnega pristopa Rusije v Črnem morju," so še povedali v Bukarešti.

Poljsko letalo je bilo dejavno v Romuniji od 19. aprila in naj bi ostalo tam do 17. maja, kot del operacije Frontexa, ki jo je organizirala Romunija in vključuje tudi sodelovanje Španije in Švedske.