Generalna skupščina, ki zaseda na ministrski ravni, je glasovala o predlogu resolucije evropskih in drugih držav, ta poudarja potrebo po hitri sklenitvi celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini v skladu z načeli Ustanovne listine ZN-a.

Potrjuje zavezo ZN-a suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, zahteva takojšnjo prekinitev sovražnosti in poziva k takojšnjemu popolnemu in brezpogojnemu umiku ruske vojske s celotnega ukrajinskega ozemlja.

Predlog resolucije je prirejen tako, da naj bi dobil kar največjo podporo med 193 državami članicami ZN-a. Vse države, ki priznavajo to, da je Ukrajina samostojna, suverena in neodvisna država, ki jo je napadla sosednja Rusija, s podporo resoluciji ne bi smele imeti težav.

Predlagatelji resolucije so sicer upali, da bodo dobili celo kaj več kot 143 glasov, ki jih je oktobra lani dobila resolucija z obsodbo ruske priključitve ukrajinskih ozemelj. Takrat je Rusija dobila podporo le Sirije, Belorusije, Eritreje in Severne Koreje.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je prvi dan izrednega zasedanja Generalne skupščine ZN-a poudarila pomen spoštovanja načel Ustanovne listine ZN-a, ki zahteva mirno reševanje sporov, brez uporabe sile.

Izrazila je trdno podporo tudi tokratni resoluciji in dodala, da agresija, kršitev ozemeljske celovitosti in priključevanje ozemelj tuje države nimajo prostora v 21. stoletju.

Pohvalila je pogum Ukrajincev, izrazila globoko zaskrbljenost zaradi civilnih žrtev in poročil o spolnem nasilju ter usode otrok, ki so izpostavljeni nasilju, izselitvam in izkoriščanju. Ministrica je ostro obsodila namerne napade ruske vojske na civilno prebivalstvo in kritično infrastrukturo, to so najhujši zločini, ki ne smejo ostati nekaznovani. Vsi storilci morajo za svoja dejanja odgovarjati: "Slovenija podpira vsa prizadevanja za odpravo nekaznovanosti storilcev kršitev mednarodnega prava, zlasti tistih najhujših. Načelo odgovornosti je treba ohraniti, saj je to edini temelj za prihodnost, ko se vojna in njena grozodejstva končajo. Je edini temelj pravičnosti in sprave ter edini temelj, ki žrtvam omogoča, da gredo naprej," je dodala.

Visoki komisar za človekove pravice ZN-a Volker Turk je v torek dejal, da je invazija zahtevala najmanj 8000 življenj civilistov in 13.000 ranjenih. Večina žrtev je posledica uporabe topništva in zračnih napadov. Dodal je, da je žrtev verjetno še veliko več. Civilisti umirajo med zadovoljevanjem osnovnih potreb, kot je čakanje v vrsti za hrano in vodo.

"Namerni napadi ruske vojske na civiliste in ključno infrastrukturo predstavljajo najresnejše zločine, ki jih je treba kaznovati. Slovenija podpira vsa prizadevanja za kaznovanje kršilcev mednarodnega prava," je dejala Tanja Fajon.

"Naša solidarnost ostaja trdna"

Spomnila je, da vojna vpliva na ves svet z naraščanjem cen hrane, energije in inflacije. "Posledice se čutijo vsepovsod. Rada bi jasno poudarila, da to ni posledica naše podpore Ukrajini niti posledica našega odziva na nezakonito agresijo," je dejala in dodala, da je to posledica agresije in odgovornost agresorja.

"Ukrajina kljub vojni z izvozom žita pomaga ljudem v stiski in se bojuje proti ekstremni lakoti. Slovenija se je pridružila prizadevanjem za pomoč tej pomembni pobudi s svojim prispevkom," je med drugim dejala ministrica in poudarila, da odziv na rusko agresijo ne pomeni, da so drugi spopadi, krize in izzivi pozabljeni. "Naš humanitarni odziv na druge potrebe se ni zmanjšal, naša solidarnost in odgovornost ostajata trdni."

Sorodna novica Ukrajinski veleposlanik: Po vsem trpljenju ne moremo privoliti v pozive k miru za vsako ceno

Dodala je, da se Slovenija zavzema za okrepitev diplomatskih prizadevanj za deeskalacijo obstoječih razmer in za končanje spopadov z uporabo dialoga, pogajanj in drugih miroljubnih sredstev. Podpiramo vsa prizadevanja, ki prepoznavajo, kdo je agresor in kdo je v vojni žrtev. "Mednarodno pravo, mirno reševanje sporov in spoštovanje sodb mednarodnih sodišč ter njihovo dosledno izvajanje so gradniki mirnega, stabilnega in uspešnega sveta," je še dodala ministrica.

Ministrica je v nagovoru napovedala tudi, da bo Slovenija letos maja gostila mednarodno diplomatsko konferenco za pripravo besedila nove konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in drugih mednarodnih kaznivih dejanj.

Ministrica je na koncu govora še enkrat poudarila, da je vsakršna neizzvana invazija na katero koli suvereno državo nesprejemljiva. "Kršitve mednarodnega pravnega reda, ki smo ga tako trdo gradili, ne morejo in ne smejo postati naše novo normalno stanje. Slovenija tako odločno podpira resolucijo Združenih narodov o načelih, na katerih temelji celovit, pravičen in trajen mir v Ukrajini, v skladu z Ustanovno listino ZN-a," je končala ministrica.

Borrell: Ne gre za spopad med Zahodom in Rusijo

Pred njo je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba dejanja Rusije opredelil kot genocid in države članice ZN-a pozval, naj podprejo resolucijo in s tem izrazijo podporo Ustanovni listini ZN-a.

Beloruski veleposlanik Valentin Ribakov je predstavil dve dopolnili in razlagal ruska stališča, da ne gre za invazijo, ampak posebno vojaško operacijo. Eno od dopolnil poziva k prepovedi prodaje orožja sprtima stranema.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja je vojno predstavil kot spopad med Zahodom in Rusijo s strateškim ciljem uničenja Rusije. Rusija se po njegovih besedah le brani, "Zahod pa ne more mobilizirati sveta za križarsko vojno proti Rusiji".

Visoki predstavnik EU-ja Josep Borrell je zanikal, da bi šlo za spopad med Zahodom in Rusijo, temveč za nezakonito vojno, ki je prizadela ves svet. "Če ne ustavimo Rusije, bo to povečalo tveganja za vsako državo na svetu. Prvi korak k miru je enostaven – Rusija mora nehati napadati," je dejal in beloruska dopolnila označil za vnašanje zmede.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield je, opremljena z značko v obliki ameriške in ukrajinske zastave, državam sporočila, da imajo priložnost pokazati, kje stojijo glede ruske agresije proti Ukrajini. Tudi ona je resolucijo predstavila kot branik Ustanovne listine ZN-a.

Kanadska ministrica Melanie Joly je med drugim opozorila na naraščanje revščine po svetu zaradi dejanj ruskega predsednika Vladimirja Putina in dodala, da Putin z dejanji jasno kaže, kaj si misli o ZN-u.

V petek bo o Ukrajini na ministrski ravni zasedal Varnostni svet ZN-a, med drugim pa je že v sredo potekalo tudi posebno srečanje ministrov, veleposlanikov, predstavnikov nevladnih organizacij in strokovnjakov o ruskih kršitvah človekovih pravic v Ukrajini vse od leta 2014, ko je Moskva zasedla Krim.

Guterres: Čas je, da se odmaknemo z roba prepada

Ministrica Fajon se bo v četrtek udeležila tudi skupne delovne večerje na ministrski ravni z ukrajinskim ministrom Kulebo, na katero sta vabljena tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres in državni sekretar ZDA Antony Blinken.

Tudi Guterres je obsodil rusko invazijo v Ukrajini in jo označil za "žalitev kolektivne vesti sveta", dodal je tudi, da krši tako Ustanovno listino ZN-a kot mednarodno pravo. Poudaril je, da vojna podpihuje regionalno nestabilnost in spodbuja svetovne nemire in razlike, ob tem pa odvrača pozornost od drugih kriz. "Čas je, da se odmaknemo z roba prepada," je dodal.