Naloga za prijetje sta bila izdana zaradi domnevnih vojnih zločinov usmerjanja napadov na civilne objekte, povzročanja čezmerne naključne škode civilistom in zaradi zločina proti človečnosti v povezavi z "nečloveškimi dejanji" v Ukrajini, je še zapisalo v izjavi sodišče s sedežem v Haagu.

Po mnenju sodnikov obstaja utemeljen sum, da oba nosita individualno kazensko odgovornost, bodisi zaradi odreditve izvedbe napadov bodisi zaradi neustreznega nadzora nad silami pod njunim poveljstvom, navedbe sodišča povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Sodišče še navaja, da obstaja utemeljen sum, da sta osumljenca odgovorna za raketne napade, ki so jih ruske oborožene sile izvajale na ukrajinsko električno infrastrukturo od najmanj 10. oktobra 2022 do najmanj 9. marca 2023.

Ukrajina je odločitev ICC-ja označila za "pomembno". "Vsi bodo odgovarjali za zlo," je dejal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija pa je odločitev o izdaji naloga za aretacijo za nekdanjega obrambnega ministra Šojguja označila za "nepomembno", poročajo ruske tiskovne agencije, ki se sklicujejo na ruski varnostni svet.

Naloga za aretacijo Šojguja in Gerasimova sta zadnja v nizu ukrepov sodišča zaradi vojne v Ukrajini. Sodišče je marca lani izdalo nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske uradnice Marije Lvove-Belove zaradi domnevne odgovornosti za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij.

ICC nima lastne policije za izvajanje nalogov za prijetje. Pri njihovem izvajanju se zanaša na pravosodne sisteme svojih 124 članic, da mu izročijo osumljence, ko so na njihovem ozemlju. Niti Rusija niti Ukrajina sicer nista članici ICC-ja.

Zamenjava ukrajinskega generala Sodola

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem zamenjal pomembnega generala po obtožbah, da je nesposoben, in kritikah o prevelikem številu žrtev.

Jurij Sodol je letos postal poveljnik združenih sil Ukrajine, na položaju pa ga je zamenjal general Andrij Gnatov, poroča BBC.

Zelenski je odločitev oznanil v ponedeljkovem nočnem nagovoru, razlogov zanjo pa ni podal.

Le nekaj ur prej pa je poveljnik brigade Azov Bogdan Krotevič vložil pritožbo na državni preiskovalni urad zoper Sodola, češ da je "dal ubiti več ukrajinskih vojakov kot kateri koli ruski general", poroča BBC.

Krotevič je na Telegramu zapisal, da Sodol ni predmet preiskave "zaradi izgube pokrajin in več deset mest ter izgube tisoče vojakov". Dodal je, da Sodola "99 odstotkov vojake sovraži zaradi tega, kar počne". Krotevič je nato pohvalil imenovanje Gnatova. Označil ga je za "zelo dobrega častnika".

Po ruski invaziji v Ukrajini februarja 2022 je Sodol sodeloval v obrambi Mariupolja in bitkah blizu vzhodnega mesta Volnovaka. Obe mesti sta zdaj pod rusko okupacijo.

Sodol je postal poveljnik združenih sil februarja 2024, ko je postal Oleksander Sirski vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil.

V Ukrajino prispelo strelivo v okviru pobude pod vodstvom Češke

Češki premier Petr Fiala je sporočil, da je v Ukrajino prispela prva pošiljka topniškega streliva za ukrajinsko vojsko v okviru pobude pod vodstvom Češke.

Maja je odposlanec češke vlade za obnovo Ukrajine Tomas Kopecny napovedal, da bo Kijev v okviru pobude junija prejel do 100.000 kosov 155-milimetrskega topniškega streliva. Po njegovih besedah bi sicer 500.000 izstrelkov Ukrajini zadoščalo zgolj za približno dva meseca in pol.

Ukrajinska vojska bi namreč v prihodnjih dveh letih potrebovala 200.000 kosov streliva na mesec, da bi v tem pogledu vzpostavila ravnovesje v odnosu do Rusije. Za izpolnitev tega bi ji morale zaveznice po oceni Kopecnyja zagotoviti od sedem do deset milijard evrov letno.

Češka obrambna ministrica Jana Černochova je pred kratkim sporočila, da se je pobudi za nabavo streliva do sredine junija pridružilo 18 držav. V njej sodeluje tudi Slovenija. Marca je ministrstvo za obrambo napovedalo, da bo Ljubljana prispevala milijon evrov.

Podaljšanje zaščite za ukrajinske begunce v EU-ju

Svet EU-ja je potrdil podaljšanje začasne zaščite za več kot štiri milijone beguncev, ki so se v Unijo zatekli pred rusko agresijo, ni sicer do marca 2026.

"Dan za dnem Rusija terorizira Ukrajince z bombardiranjem. To niso varne okoliščine. Tisti, ki so pobegnili pred rusko agresijo, lahko še naprej računajo na našo solidarnost," je ob današnji odločitvi sporočila državna sekretarka na belgijskem notranjem ministrstvu Nicole de Moor.

Podaljšanje začasne zaščite je ta mesec predlagala Evropska komisija, notranji ministri pa so ga že podprli. Danes so članice podaljšanje še uradno potrdile.

EU je direktivo o začasni zaščiti, ki ukrajinskim beguncem med drugim omogoča brezpogojen dostop do zdravstva, šolanja, dela in stanovanj v državah članicah, aktiviral na začetku marca 2022 kmalu po začetku ruske agresije na Ukrajino. Trenutno podaljšanje se bo izteklo 4. marca 2025.

ESČP: Rusija kršila človekove pravice na Krimu

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes razsodilo, da je Rusija zagrešila številne kršitve človekovih pravic na ukrajinskem polotoku Krim, ki ga je leta 2014 zasedla in priključila v nasprotju z mednarodnim pravom. Sodniki so s tem ugodili tožbi Ukrajine. Rusija sodb sodišča sicer ne priznava.

Sodišče s sedežem v Strasbourgu je razsodilo, da je Rusija med drugim kršila pravico do življenja, prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter svobodo izražanja in zbiranja.

Rusija si je Krim priključila leta 2014 in od takrat zaseda ta črnomorski polotok. Današnja razsodba se ne nanaša na samo aneksijo, ampak na ravnanje ruskih enot po njej, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Obtožbe Ukrajine na račun Rusije so vključevale nezakonita pridržanja ljudi, izginotja, slabo ravnanje s civilisti ter zatiranje ukrajinskih medijev in ukrajinskega jezika v šolah. Poleg tega naj bi Rusija preganjala proukrajinske aktiviste ne samo na Krimu, ampak po vsej Ukrajini in Rusiji.

S sodbo so se sodniki postavili na stran Ukrajine, ki je na sodišče vložila tožbo zaradi "vzorca preganjanja" neruskega prebivalstva na Krimu.

V soglasni sodbi sodišča je navedeno, da obstaja dovolj dokazov, podprtih z vrsto pričevanj prič in poročil nevladnih organizacij, za ugotovitev krivde Rusije "onkraj razumnega dvoma". Po mnenju sodišča so bili incidenti dovolj številni in medsebojno povezani ter pomenijo "sistem kršitev".

Vpliv današnje sodbe ESČP-ja bo verjetno omejen, saj Rusija sodišča ne priznava. Rusija je bila izključena iz Sveta Evrope zaradi njene agresije proti Ukrajini, ki jo je začela februarja 2022. To pomeni, da ni več članica evropske konvencije o človekovih pravicah, za spoštovanje katere skrbi ESČP. Še vedno pa lahko sodišče odloča o primerih, ki so se zgodili do šest mesecev po izključitvi.