Med koraki, ki jih namerava vlada v Kijevu uvesti, potem ko bo znova prevzela nadzor nad Krimom, je porušenje 19 kilometrov dolgega krimskega mostu, ki zagotavlja železniško in cestno povezavo med polotokom in rusko celino prek Kerške ožine, je na Facebooku zapisal sekretar sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksij Danilov, ki je predstavil načrt.

Načrt vključuje tudi "očiščenje vseh, ki so služili ruskim oblastem", odkar so si te leta 2014 polotok priključile. Danilov je pri tem kot zgled navedel denacifikacijo Nemčije po drugi svetovni vojni, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Tisti, ki so sodelovali z Rusi, kot tudi izdajalci ukrajinske države bodo deležni sojenja v drugi fazi načrta, pri čemer Danilov omenja sodnike, tožilce in osebje varnostnih služb. Rusi, ki so se na polotoku naselili po februarju 2014, naj bi bili izgnani, nakupi nepremičnin pa razveljavljeni.

"Izveden bo celovit program razstrupljanja, da bi nevtralizirali posledice ruske propagande v javni zavesti dela prebivalstva," je še zapisal Danilov. Politične zapornike, med katerimi je veliko krimskih Tatarov, je treba takoj izpustiti, je poudaril.

Danilov predlaga tudi preimenovanje Sevastopola, ki je največje mesto na Krimskem polotoku in oporišče ruske črnomorske flote.

Ruski guverner polotoka Mihail Razvožajev je načrte Kijeva zavrnil, navedbe Danilova pa označil kot "komentarje bolnih ljudi".

Kijev je izključil možnost mirovnih pogovorov z Moskvo, dokler ruske enote ne bodo zapustile ukrajinskega ozemlja, vključno s Krimom.

Metropolita Pavla obtožujejo, da poveličuje vdor ruskih sil v Ukrajino in podpihuje verske razprtije. Ukrajinska pravoslavna cerkev je v soboto v izjavi sporočila, da bo moral metropolit Pavel v hišnem priporu preživeti 60 dni, poleg tega pa mu je sodišče odredilo tudi nošenje elektronske zapestnice. "Ničesar nisem storil. Menim, da gre za politična navodila," je Pavel dejal po odločitvi sodišča, je poročala Al Džazira.

Tožilci so dejali, da sta hišni pripor in elektronska zapestnica previdnostna ukrepa, sodni postopek proti Pavlu pa se bo nadaljeval.

Po trditvah ruske tiskovne agencije TASS je sodišče Pavlu odredilo bivanje v vasi, ki leži približno 40 kilometrov jugovzhodno od Kijeva. Pavel se je pritožil, da hiša ni primerna za prebivanje, saj da v njej "ni ničesar za spanje, ni toplote in svetlobe". "Ampak nič hudega, vse bom prenesel," je dejal. TASS je tudi poročal, da je sodišče Pavlu zavrnilo dovoljenje za obiskovanje cerkvenih obredov.

Ukrajinske oblasti že nekaj časa izvajajo ukrepe proti vodstvu tamkajšnje Pravoslavne cerkve zaradi obtožb, da je prorusko usmerjena in da sodeluje z Moskvo. Cerkev te obtožbe zanika.

Kijev zahteva izpraznitev samostana

Na začetku tedna je Pavel, ki je opat zgodovinskega samostana Kijevsko-Pečerska lavra, ki velja za najbolj spoštovani pravoslavni kraj v Ukrajini, preklel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Pavel je do zdaj živel v tem 980 let starem samostanu, ki pa bi ga morali cerkveni predstavniki po ukazu vlade do 29. marca zapustiti. V Kijevu so namreč trdili, da so kršili najemno pogodbo, ker so spreminjali zgodovinski objekt.

V soboto se je pred samostanom zbralo več deset podpornikov Pravoslavne cerkve, pa tudi manjša skupina protestnikov, ki je nasprotno stran obtožila, da simpatizira z Moskvo.

Ukrajinska pravoslavna cerkev vztraja, da je zvesta Ukrajini in da obsoja rusko invazijo. Vendar pa ukrajinske varnostne agencije trdijo, da nekateri člani Cerkve ohranjajo tesne stike z Moskvo. Agenti so tako preiskali številne svete kraje in nato objavili fotografije rubljev, ruskih potnih listov in letakov s sporočili moskovskega patriarha kot dokaz zvestobe Moskvi.
Od začetka leta 2022 so kazenske postopke sprožili proti 61 duhovnikom Pravoslavne cerkve, za sedem so odločili, da so krivi.

Zelenski je medtem v soboto dejal, da je podpisal odloke o uvedbi sankcij proti več kot 650 posameznikom in podjetjem, ki po njegovih besedah "delajo za rusko agresijo".

Svetovalec Zelenskega Andrij Jermak je pojasnil, da so na seznamu ruski državni in lokalni uradniki, pa tudi podjetja, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem, popravili ali proizvodnjo vojaške opreme.

Evropska unija bo pozorna na morebitne zlorabe med ruskim predsedovanjem Varnostnemu svetu

Evropska unija bo pozorna na morebitne zlorabe med enomesečnim ruskim predsedovanjem Varnostnemu svetu ZN-a v aprilu, je v soboto pozno zvečer sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

"Čeprav je stalna članica VS-ja ZN-a, Rusija nenehno krši bistvo pravnega okvira ZN-a," je zapisal Borrell na družbenem omrežju Twitter, s čimer je namignil na rusko invazijo v Ukrajini. "EU se bo uprl vsakršni zlorabi ruskega predsedstva," je dodal.

Rusija je enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu ZN-a v okviru rotacije med 15 članicami prevzela v soboto. Moskva je predtem sporočila, da bo zasedanja tega najpomembnejšega organa ZN-a v aprilu vodil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je rusko predsedovanje VS-ju ZN-a v soboto označil za klofuto v obraz mednarodni skupnosti.

Država, ki predseduje VS-ju ZN-a, sicer nima večjega vpliva na odločitve, je pa v njenih rokah dnevni red. Rusija je nazadnje predsedovala Varnostnemu svetu ZN-a februarja lani, torej ko je začela invazijo v Ukrajini.

Ukrajina je zaradi invazije pozvala k izključitvi Rusije iz VS-ja, a stalne članice iz tega organa ZN-a ni mogoče izključiti brez njenega soglasja.