Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo zavrnil prizadevanja Kitajske in Brazilije za končanje ruske vojne v Ukrajini ter se vprašal, zakaj dvojica predlaga alternativo njegovemu lastnemu mirovnemu načrtu.

Rusija je Ukrajino napadla februarja 2022, devet mesecev pozneje je Zelenski objavil mirovni načrt za pravičen konec vojne v desetih točkah, na podlagi ustanovne listine ZN-a in mednarodnega prava. Moskva je načrt zavrnila.

"Mirovni načrt obstaja že dve leti in morda si kdo za svojo politično biografijo želi Nobelovo nagrado, zamrznjeno premirje namesto pravega miru, vendar bo edina nagrada, ki jo bo dal Putin v zameno, več trpljenja in nesreč," je Zelenski dejal Generalni skupščini ZN-a.

Zelenski je dejal, da bi predlaganje "alternativ, medlih dogovorov, tako imenovanih sklopov načel", Putinu odprlo politični prostor za nadaljevanje vojne.

Kitajska si prizadeva, da bi se mirovnemu načrtu v šestih točkah, ki ga je maja izdala skupaj z Brazilijo, priključile države v razvoju. Njun predlog poziva k mednarodni mirovni konferenci, ki bi "potekala ob primernem času, ki ga priznavata tako Rusija kot Ukrajina, z enakopravnim sodelovanjem obeh strani in pošteno razpravo o vseh mirovnih načrtih".

"Ko skuša kitajsko-brazilski duet prerasti v zbor glasov – z nekom v Evropi, z nekom v Afriki – in govori o čem drugem kot popolnemu in pravičnemu miru, se pojavi vprašanje, kaj je resnični interes? Vsi morajo razumeti – ne boste povečali svoje moči na račun Ukrajine," je dejal Zelenski.

Ukrajinski predsednik namerava v četrtek v Beli hiši ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu predstaviti svoj "načrt zmage".

Moskva: Rusije ni mogoče prisiliti v mir

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem posvaril pred siljenjem Rusije v mir, češ da bi to bila usodna napaka.

Peskov se je odzval na govor Zelenskega, ki je v torek Varnostnemu svetu Združenih narodov dejal, da vojne med Rusijo in Ukrajino ni mogoče umiriti samo s pogovori. "Rusijo je mogoče v mir le prisiliti," je dejal ukrajinski predsednik, ki zaveznice že dolgo prosi za sprostitev omejitev glede uporabe zahodnega orožja dolgega dosega za napade na cilje globoko na ozemlju Rusije.

"Stališče, ki temelji na poskusu, da bi Rusijo prisilili k miru, je usodna, sistemska napaka," je dejal Peskov in napovedal, da bo imelo takšno "zmotno razumevanje" neizogibne posledice za Kijev.

Po njegovih besedah je Rusija sicer naklonjena miru, vendar pod pogojem, da se ji zagotovi stabilnost in da so cilji posebne vojaške operacije, kakor v Moskvi imenujejo vojno v Ukrajini, izpolnjeni. "Brez uresničitve teh ciljev je Rusijo nemogoče prisiliti," je poudaril.

Putin sklical sestanek ruskega varnostnega sveta

Ruski predsednik Vladimir Putin je zagrozil z uporabo jedrskega orožja v primeru obsežnega zračnega napada na državo. Izjavo je podal na ruskem varnostnem svetu o spremembi ruske jedrske doktrine.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pred tem poudaril, da je sestanek varnostnega sveta, ki ga sestavljajo Putinovi najmočnejši in najbližnji sodelavci, "pomemben dogodek", in dodal, da bo vsebina označena z oznako "strogo zaupno".

Moskva namreč razmišlja o odgovoru na ponavljajoče se zahteve Ukrajine, saj Zelenski že več mesecev poziva zaveznike, naj Ukrajini uporabo zahodnih raketnih sistemov, vključno z ameriškimi raketami dolgega dosega ATACMS in britanskimi Storm Shadows, za napade globoko v rusko ozemlje, s čimer želijo Rusiji omejiti ali preprečiti možnost napadov na ukrajinsko ozemlje. Putin je dejal, da bi se v tem primeru Zahod neposredno spopadel z Rusijo in da bi bila Rusija prisiljena sprejeti "ustrezne odločitve".

V primeru napada na Rusijo od države brez jedrskega orožja ob sodelovanju ali podpori jedrske sile bi napad obravnavali kot njihov skupni napad na Rusijo, je Putin orisal predlog posodobitve doktrine. Dodal je, da vključuje tudi položaj, v katerem druga država z uporabo konvencionalnega orožja pomembno ogrozi rusko suverenost.

Pri tem je očitno meril na Ukrajino, ki nima jedrskega orožja, vendar prejema vojaško podporo držav z jedrskim orožjem, poroča AFP. Sprememba doktrine bi veljala tudi v primeru napada na Belorusijo, tesno zaveznico Rusije, je povedal Putin.

"O takšni možnosti bomo razmislili, ko bomo prejeli zanesljive informacije o množični izstrelitvi orožja za napad iz zraka in vesolja ter o njegovem prečkanju naše državne meje," je dejal Putin.

Rusija je največja svetovna jedrska sila. Skupaj z ZDA nadzorujejo 88 odstotkov vseh jedrskih bojnih glav na svetu. Moskva trenutno prenavlja svojo jedrsko doktrino, ki določa okoliščine, v katerih Rusija lahko uporabi jedrsko orožje.

S krhanjem svetovnega soglasja o jedrskem orožju, ki se je načelo po padcu Sovjetske zveze, so se omajale tudi pogodbe o nadzoru, ki so skušale omiliti takratno jedrsko oboroževalno tekmo.

Kremelj je že dejal, da bi ob vseh razpravah o obnovitvi ameriško-ruske pogodbe o nadzoru o jedrskem orožju Novi začetek (New Start), ki se izteče leta 2026, upoštevati tudi evropski jedrski potencial, s čimer je mislil arzenale Velike Britanije in Francije.

"Od Američanov še nismo prejeli odgovora na to vprašanje, seveda pa je potreben dogovor in pogajanja bi se morala začeti čim prej," je dejal Peskov na vprašanje o morebitni zamenjavi nove pogodbe Start.