Če je cilj v Ukrajini trajen mir, bi Rusija Ukrajini morala vrniti zasedeno ozemlje, je v ponedeljkovem pogovoru za ameriško televizijo PBS dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Dodal je tudi, da sta se sprti strani dogovorili o izmenjavi 200 zapornikov, najobsežnejši od začetka vojne.
Putin naj bi nagovoril javnost
Erdogan je dodal, da bi morala Moskva "zakonitim lastnikom" med drugim vrniti tudi polotok Krim. Ankara namreč ne priznava ruske priključitve Krima leta 2014 in je že večkrat poudarila spoštovanje suverenosti Ukrajine. Kljub temu vzdržuje tesne odnose tako s Kijevom kot z Moskvo. Med drugim je sprtima stranema julija pomagala doseči dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč.
Vendar pa je Erdogan v zadnjem času v številnih izjavah jasno stopil na stran ruskega predsednika Vladimirja Putina in Zahod obtožil provokacij Rusije. Konec prejšnjega tedna je med drugim dejal, da se želi Turčija – sicer članica Nata – pridružiti Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO), katere največji članici sta Kitajska in Rusija.
Konec septembra na vzhodu Ukrajine napovedani referendumi
Skoraj sedem mesecev po ruskem napadu na Ukrajino pa so štiri območja, ki so pod nadzorom ruskih sil, oznanila svoje načrte o izvedbi referendumov za priključitev Rusiji. Še pred tem je k temu pozival tudi nekdanji ruski predsednik Dimitrij Medvedjev.
Proruski uporniki so napovedali, da naj bi bili referendumi izvedeni med 23. in 27. septembrom, in sicer v regijah Doneck in Lugansk, ki ju je ruski predsednik Vladimir Putin tik pred začetkom ofenzive proti Ukrajini priznal kot neodvisni državi, pa tudi v regiji Herson.
Sicer pa je član proruske vojaško-civilne uprave regije Zaporožje Vladimir Rogov dejal, da bi lahko referendum izvedli tudi v teh regiji. "Ljudje bi lahko izrazili svojo voljo v prihodnjih dneh. Na referendum smo pripravljeni že danes ali jutri," je dejal in dodal, da ni nobenega dvoma o tem, da bo izvedba referendumov v preostalih regijah pospešila "osvoboditev" Zaporožja.
"Potem ko bodo potekali referendumi in bodo nova ozemlja postala del Rusije, bo geopolitična preobrazba v svetu dobila nepovraten značaj," je Medvedjev zapisal na Telegramu in pri tem poudaril, da bi Rusija po izvedbi referendumov lahko razširila svoj vojaški mandat, saj da bi za "samoobrambo" priključenega ozemlja lahko uporabila vsa razpoložljiva sredstva.
Svet EU-ja potrdil finančno pomoč Ukrajini v vrednosti pet milijard evrov
Finančna sredstva bodo Ukrajini na voljo v obliki zelo ugodnih dolgoročnih posojil. Proračun EU-ja se je opremil tudi s sredstvi za kritje tveganja izgub iz teh dodatnih posojil in iz posojila v vrednosti ene milijarde evrov, ki ga je Evropska komisija Kijevu v imenu EU-ja v dveh tranšah izplačala avgusta.
Predtem je Evropska komisija v prvi polovici leta Ukrajini izplačala 1,2 milijarde evrov posojila.
Vodja samooklicane Ljudske republike Doneck Denis Pušlin je dejal, da bi se referendumi o priključitvi Rusiji že morali izpeljati. "Dolgo trpeče ljudstvo Doneškega bazena si zasluži, da postane del velike države, ki jo je vedno imelo za svojo domovino," je zapisal na družbenih omrežjih.
Zelenski: Referendumi uničujejo kakršna koli mirovna pogajanja
Na napovedi o izvedbi referenduma pa se je že odzvala ukrajinska oblast. "Kakršni koli referendumi o priključitvi k Rusiji ali k ozemljem, ki so jih okupirale proruske sile, bi uničili kakršno koli možnost za mirovna pogajanja med Kijevom in Moskvo," pa je dejal v prvem odzivu ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
"Brez izvedbe referendumov še vedno obstaja majhna možnost za diplomatsko rešitev. Po izvedbi referendumov – ne," je dodal.
Ukrajinska vojska ima od začetka septembra v okviru obsežene protiofenzive številne uspehe proti ruskim silam zlasti na vzhodu in jugu države. "Okupatorji so očitno v paniki," je v televizijskem nagovoru v ponedeljek zvečer dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da so zdaj osredinjeni na hitro osvobajanje vseh območij pod ruskim nadzorom.
Zahod obsodil napovedane referendume
Napovedane referendume proruskih separatistov v Ukrajini so že obsodile ZDA in Nemčija, ki so napovedale, da ne bodo sprejele izidov. "Vse to je le poskus imperialistične agresije," je dejal nemški kancler Olaf Scholz in dodal, da ima Ukrajina vso pravico braniti ozemeljsko celovitost in suverenost svoje države in svoje demokracije, pa tudi, da jo mednarodna skupnost pri tem podpira.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da izidi referenduma ne bodo priznani.
Ostro se je odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Nikoli ne bomo priznali poskusa Rusije, da bi legitimirala svojo nezakonito in brutalno okupacijo ukrajinskih ozemelj," je dejala. Prepričana je, da je poskus spreminjanja ukrajinskih meja "popolnoma nesprejemljiv in pomeni očitno kršitev Ustanovne listine ZN-a ter ukrajinske neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti".
Podobna obsodba je prispela tudi od generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga, ki je opozoril, da gre za nov poskus stopnjevanja vojne v Ukrajini. "Navidezni referendumi nimajo nobene legitimnosti in ne spreminjajo narave ruske agresivne vojne proti Ukrajini. Gre za še eno stopnjevanje Putinove vojne," je na Twitterju zapisal Stoltenberg. Ob tem je mednarodno skupnost pozval, naj obsodi potezo separatistov in posledično okrepi podporo Ukrajini.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje