Uničen ruski oklepnik v Harkovu. Foto: EPA
Uničen ruski oklepnik v Harkovu. Foto: EPA

Mediji v Kijevu so danes poročali o ponovnem zavzetju mesta Jarova na levem bregu reke Severski Donec. Uradne potrditve z ukrajinske ali ruske strani glede tega za zdaj ni bilo.

Predtem so sicer zakrožili videoposnetki o uspešnem napredovanju ukrajinskih vojakov na levem bregu reke Oskil v regiji Harkov pri Kupjansku in Borovi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Poleg tega naj bi ukrajinskim enotam uspelo tudi prečkati Severski Donec pri Bilogorivki in začeti napad na Kremino. Vodja proruskih separatistov iz Donecka Denis Pušilin je medtem na ruski televiziji dejal, da naj bi preprečili napad na to mestece, ki je od aprila pod ruskim nadzorom.

Slovenska vlada je sporočila, da je sprejela sklep o vložitvi intervencije Republike Slovenije v postopku Ukrajine zoper Rusko federacijo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Ukrajina je namreč 23. junija 2022 pred omenjenim sodiščem vložila tožbo zoper Rusko federacijo zaradi množičnih kršitev Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ob vojaški zasedbi ukrajinskega ozemlja, ki poteka od 24. februarja.

Republika Slovenija bo v postopku intervenirala na strani Ukrajine, ki trdi in dokazuje, da je Ruska federacija nezakonito zasedla del ozemlja Ukrajine, katerega zasedba še vedno traja, je sporočila vlada, ki je dodala, da Ukrajina prav tako zatrjuje, da Ruska federacija še vedno izvaja ciljane, samovoljne in nesorazmerne napade zoper civilno prebivalstvo in njihovo lastnino na celotnem ozemlju Ukrajine.

Slovenija, ki je po invaziji Rusije v Ukrajini odločno stopila na stran Kijeva in obsodila rusko agresijo, bo tako znova izrazila podporo Ukrajini in njenim stališčem, tokrat v postopku zoper Rusijo na ESČP-ju.

Bilogorivka, ki jo po besedah ukrajinskega vojaškega guvernerja luganske regije Sergija Gajdaja znova nadzorujejo ukrajinske enote, leži na območju Luganska, prav tako tudi Kremina. Ruska stran je sicer na začetku poletja sporočila, da so osvojili celotno regijo.

Ukrajinska vojska medtem od začetka meseca v okviru obsežne protiofenzive niza uspehe proti ruskim silam na vzhodu Ukrajine. Ruske enote so se bile tako med drugim prisiljene umakniti z območja Harkova.

13 mrtvih v bombardiranju Donecka pod ruskim nadzorom

Iz vzhodnoukrajinskega mesta Doneck, ki je pod nadzorom ruskih sil, pa so medtem poročali o topniškem obstreljevanju, v katerem je bilo ubitih najmanj 13 ljudi. Lokalni mediji so danes poročali, da sta dve granati zadeli avtobusno postajo in bližnjo trgovino.

Podatki o številu ranjenih za zdaj niso na voljo. Lokalne oblasti so za obstreljevanje obtožile ukrajinske enote, Kijev pa tovrstne obtožbe redno zavrača in Moskvo obtožuje, da sama izvaja napade s ciljem ustvarjanja novic za lastne medije. Poročil o napadu po poročanju DPA-ja ni bilo mogoče neodvisno potrditi.

Ruske sile naj bi napadle jedrsko elektrarno Južnoukrajinsk

Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom je obtožil ruske sile, da so napadle drugo največjo jedrsko elektrarno na jugu države Južnoukrajinsk.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad na jedrsko elektrarno obsodil. "Danes je ruska vojska izvedla raketni napad na industrijsko območje jedrske elektrarne Južnoukrajinsk," je na Telegramu zapisal Energoatom in opozoril, da je močna eksplozija odjeknila le 300 metrov od reaktorjev. Eksplozija naj bi poškodovala več kot sto oken na stavbi elektrarne, ne pa tudi jedrskih reaktorjev ali osebja. Energoatom je prav tako objavil fotografije dva metra globokega kraterja, ki naj bi ga povzročila raketa.

Na ruski napad se je že odzval Zelenski, ki je obsodil napad in ponovil, da Rusija ogroža ves svet in jo je treba ustaviti, preden bo prepozno.

Jedrska elektrarna Južnoukrajinsk. Foto: Reuters
Jedrska elektrarna Južnoukrajinsk. Foto: Reuters

Priprave na novo ofenzivo

Zelenski je v nedeljo v videonagovoru tudi dejal, da nameravajo zaradi uspeha ukrajinske protiofenzive vnovič zavzeti vsa ozemlja v Ukrajini, ki jih je zasedla Rusija. "Morda se komu zdi, da smo po nizu zmag nekoliko utihnili," je dejal in nadaljeval, da v resnici potekajo priprave na vnovično zavzetje ključnih mest Mariupolj, Melitopolj in Herson.

Kot je še nadaljeval, si ukrajinske sile ne bodo prizadevale samo za ponovno osvojitev ozemlja, ki so ga nadzorovale pred začetkom ruske invazije februarja, ampak tudi za ozemlja v Doneškem bazenu in na Krimu.

Kijev je od začetka septembra v okviru protiofenzive ponovno zavzel že več kot 6000 kvadratnih kilometrov ozemlja na jugu in vzhodu Ukrajine. Analiza britanskega obrambnega ministrstva ugotavlja, da je Rusija v zadnjem tednu zato znatno povečala število napadov na civilno infrastrukturo z raketami dolgega dosega.

Glede na neuspehe, s katerimi se Moskva spopada na fronti, ministrstvo opozarja, da bo ruska vojska verjetno nadaljevala takšne napade, da bi spodkopala javno moralo v Ukrajini.

Moskva zavrača obtožbe glede vojnih zločinov v Harkovu

Moskva je medtem zavrnila obtožbe Kijeva, da so ruske oborožene sile v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov zagrešile vojne zločine. Obtožbe je Rusija označila za lažne in dodala, da gre za enake neutemeljene obtožbe vojnih zločinov kot spomladi v Buči.

"Gre za enake neutemeljene obtožbe kot v Buči. Gre za lažne obtožbe in seveda bomo v tej zgodbi zagovarjali resnico," je na novinarski konferenci po navedbah španske tiskovne agencije EFE dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

V zadnjih dneh, odkar je bilo mesto Izjum v regiji Harkov osvobojeno od ruskega nadzora, so tam odkrili množično grobišče s približno 450 neoznačenimi grobovi. Guverner regije Harkov Oleg Sinegubov je opozoril, da je imelo kar 99 odstotkov najdenih trupel znake nasilne smrti.

Več trupel naj bi imelo zvezane roke za hrbtom, en človek pa je bil pokopan z vrvjo okoli vratu. Ukrajinska policija je medtem sporočila, da so v na novo osvobojenih krajih, kot sta Izjum in Balaklija, našli tudi približno deset prostorov za mučenje.

Zelenski je odkritje množičnih grobišč že primerjal s spomladanskim pokolom v Buči in znova pozval k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča, pred katerim bi Rusija odgovarjala za svoje zločine v Ukrajini.

Evropska unija je domnevna grozodejstva že obsodila, češko predsedstvo EU-ja pa je pozvalo k ustanovitvi mednarodnega sodišča za vojne zločine, na katerem bi sodili odgovornim za poboje. Tudi misija Združenih narodov za človekove pravice, ki je v Ukrajini, je sporočila, da namerava preiskati grozodejstva.