Ukrajinska ofenziva je iz Izjuma pregnala tisoče ruskih vojakov, ki so mesto uporabljali kot logistično oporišče v regiji Harkov, ruske sile pa so za seboj pustile velike količine streliva in opreme.

Zdaj pa ukrajinske oblasti, kot sporočajo, odkrivajo tudi množična grobišča. V največjem naj bi bilo 440 trupel. Glavni policijski preiskovalec v regiji Harkov Sergij Bolvinov je dejal, da so nekateri izmed tam pokopanih ljudi umrli zaradi topniškega ognja, nekateri pa v zračnih napadih, drugi so bili ustreljeni. Vodja predsednikovega urada Andrij Jermak je napovedal izkop vseh trupel in sodnomedicinsko preiskavo.

Reuters poudarja, da ukrajinskih navedb ni mogel preveriti, Rusija se za zdaj nanje ni odzvala.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je Izjum obiskal v sredo, je odkritje grobišč primerjal z domnevnimi vojnimi zločini ruskih sil proti civilistom v mestu Buča zunaj glavnega mesta Kijev v zgodnji fazi vojne.

"Rusija za seboj povsod pušča smrt, in za to mora odgovarjati," je v svojem videonagovoru v četrtek dejal Zelenski. Rusija sicer zanika napadanje civilistov ali izvajanje vojnih zločinov.

Načelnik ukrajinske policije Igor Klimenko je ob tem sporočil, da so na ozemlju v regiji Harkov na vzhodu države, ki so ga ponovno osvojile ukrajinske sile, odkrili najmanj 10 lokacij, ki naj bi bile uporabljene za mučenje.

Evropska unija je ob odkritju grobišč "globoko pretresena", je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell in dodal, da "te grozote najostreje obsojajo". "Ruska agresivna vojna proti Ukrajini pušča sled krvi in uničenja po Ukrajini," je še dejal.

Po besedah Borrella je bilo "umorjenih že na tisoče civilistov, veliko več jih je bilo mučenih, nadlegovanih, spolno napadenih, ugrabljenih ali prisilno razseljenih". "To nečloveško vedenje ruskih sil ob popolnem nespoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in ženevskih konvencij se mora nemudoma ustaviti," je dejal, kot so sporočili v Bruslju.

ZN želi preiskovati

Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je medtem sporočil, da želi v Izjum napotiti ekipo strokovnjakov za preiskavo množičnega grobišča.

"Naši kolegi v Ukrajini spremljajo navedbe o množičnem grobišču in nameravajo organizirati obisk v Izjumu, da bi ugotovili okoliščine smrti teh ljudi," je dejala tiskovna predstavnica urada visokega komisarja za človekove pravice Elizabeth Throssell. Ob tem je izrazila upanje, da bodo območje lahko obiskali kmalu.

Povedala je še, da bodo strokovnjaki ZN-a skušali ugotoviti vzrok smrti vsake od žrtev, pa tudi to, ali je šlo za vojake ali civiliste.

Vodja regionalne uprave v Harkovu Oleg Sinegubov je sporočil, da so skoraj vsa ekshumirana trupla iz množičnega grobišča imela znake nasilja. "Med trupli, ki so jih danes ekshumirali, jih je 99 odstotkov kazalo znake nasilne smrti," je na družbenih omrežjih sporočil Sinegubov. "Verjetno je več kot tisoč ukrajinskih državljanov mučenih in ubitih na osvobojenih ozemljih regije Harkov."

Novinarji francoske tiskovne agencije AFP, ki so obiskali območje, prav tako poročajo, da je na obrobju Izjuma več sto grobov. Grobovi z belimi križi, označeni s številkami, so po njihovih navedbah posejani med drevesi zunaj mesta. "Ukrajinska vojska, 17 ljudi. Mrtvašnica Izjum," piše na enem od križev, so še povedali.

Ruske sile naj bi utrjevale obrambne položaje

Medtem ukrajinske oblasti sporočajo, da po tednu dni hitrega napredka njihovih sil na severovzhodu ruske sile utrjujejo obrambne položaje in da bo težko ohraniti tak tempo napredovanja.

Kijev pravi, da je povrnil nadzor nad 9000 kvadratnimi kilometri ozemlja, kar je približno velikost Cipra oziroma nekaj manj kot polovica velikosti Slovenije.

Hitrost napredovanja je dvignil moralo ukrajinskih sil ter poudaril njihov uspeh, medtem ko Ukrajina od Zahoda pričakuje dodatne pošiljke orožja.

Novi napadi na Harkov

Medtem z vzhoda Ukrajine poročajo o novem ruskem obstreljevanju mesta Harkov in drugih krajev. Guverner regije Sumi Dmitro Živicki je dejal, da je v to pokrajino ob meji z Rusijo priletelo več kot 90 raket in topniških izstrelkov.

Kot je dejal guverner ruske regije Belgorod ob meji z Ukrajino Vjačeslav Gladkov, pa je ukrajinska vojska obstreljevala rusko mesto Valujki blizu meje.

Reuters poudarja, da teh poročil ni mogel preveriti.

Nova ameriška vojaška pomoč in sankcije

ZDA so v četrtek Ukrajini odobrile za 600 milijonov dolarjev dodatne vojaške pomoči. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je dejal, da bodo Ukrajino podpirali, dokler bo to potrebno, in zdaj zagotavljajo dodatno pomoč. Gre za doslej že 21. obrok pomoči v orožju in vojaški opremi od septembra 2021.

ZDA so doslej Ukrajini zagotovile vojaško pomoč v vrednosti 15,1 milijarde dolarjev.

ZDA uvajajo tudi dodatne sankcije proti 22 državnim uradnikom, ki jih je Rusija nastavila po okupiranih ozemljih Ukrajine, med drugim proti Mariji Lvovi Belovi, ki naj bi vodila prizadevanja za deportacije ukrajinskih otrok v Rusijo.

Sankcije so uvedli tudi proti 31 podjetjem in organizacijam, med njimi proti ruski vojaški obveščevalni službi, vojaškim in tehnološkim podjetjem ter proti ruskemu nacionalnemu sistemu plačevanja s karticami NSPK, ki ga vodi centralna banka.

Sankcije prav tako vsem ameriškim državljanom prepovedujejo prodajo kvantne računalniške tehnologije posameznikom in podjetjem v Rusiji.

IAEA zahteva umik Rusije iz jedrske elektrarne Zaporožje

Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je v četrtek sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da Rusija prekine svojo zasedbo ukrajinske jedrske elektrarne Zaporožje. Svet guvernerjev je glavni odločevalski organ IAEA-ja, ki se sestaja večkrat letno. V njem sodeluje 35 držav.

Resolucija je prejela 26 glasov podpore, dva sta bila proti, sedem je bilo vzdržanih, so dejali diplomati. Proti sta glasovali Rusija in Kitajska, vzdržali pa so se Egipt, Južna Afrika, Senegal, Burundi, Vietnam, Indija in Pakistan.

Resolucija sicer Rusijo poziva, da se umakne iz vseh jedrskih poslopij v Ukrajini. Rusija je, denimo, zasedla poslopja z radioaktivnim odpadom v Černobilu na začetku vojne, a se je od tam pozneje umaknila.

Rusija je resolucijo označila za protirusko, očita ji tudi, da ne omenja "sistematičnega obstreljevanja" elektrarne. Kot pravijo v Moskvi, je razlog za to dejstvo, da je elektrarno obstreljevala Ukrajina, ki jo zahodne države branijo na vse mogoče načine.