"ZDA morajo prenehati spodbujati vojno in začeti govoriti o miru, tudi Evropska unija mora začeti govoriti o miru," je Lula dejal novinarjem ob koncu obiska v Pekingu, kjer sta se s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom zavezala h krepitvi sodelovanja med državama.
Po besedah brazilskega predsednika bo le na ta način mednarodna skupnost lahko "prepričala" ruskega predsednika Vladimirja Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je "mir v interesu celotnega sveta", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pomembno je imeti potrpljenje za pogovore s Putinom in Zelenskim, "predvsem pa je treba prepričati države, ki dobavljajo orožje in spodbujajo vojno, naj s tem prenehajo," je še dejal Lula.
Brazilski predsednik je že pred potovanjem na Kitajsko predlagal ustanovitev skupine držav, ki bi posredovala za mir v Ukrajini, kar je nameraval predlagati tudi Ši Džinpingu. Na vprašanje o napredku te pobude po pogovorih s Šijem ni navedel podrobnosti.
V nasprotju z zahodnimi državami niti Kitajska niti Brazilija nista uvedli sankcij proti Rusiji po invaziji na Ukrajino. Obe državi se skušata postaviti v vlogo posrednic za doseganje miru.
Borrell poziva k predlogu, ki vključuje umik Rusije
Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko Josep Borrell je medtem dejal, da bo Evropa težko zaupala Kitajski pri njenih mirovnih prizadevanjih, če ne bo poskušala najti politične rešitve ukrajinske krize na podlagi umika Rusije z zasedenega ukrajinskega ozemlja. Borrell namerava prihodnji teden obiskati Peking, potem ko je prejšnji teden obisk preložil zaradi covida-19.
Finska končala prvi odsek ograje na meji z Rusijo
Tri metre visoka in z bodečo žico okrepljena ograja bo stala približno 380 milijonov evrov, dokončana pa naj bi bila do leta 2026. Uradniki so v petek na gradbišču predstavili prvi trikilometrski odsek v bližini mejnega prehoda in obmejnega mesta Imatra na jugovzhodu Finske.
Približno 70 odstotkov ograje bo postavljene na jugovzhodu države, več manjših odsekov pa je načrtovanih za osrednjo Finsko in večinoma nenaseljeno arktično mejo na Laponskem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Tipična ciljna območja bodo mejni prehodi in njihova okolica ter ceste, ki vodijo čez mejo. Območja, kjer je dostop za ljudi enostaven," je za AFP povedal brigadir Jari Tolppanen.
"Potrebo po ograji je sprožila sprememba varnostnih razmer v Evropi. Treba je zmanjšati odvisnost od ruskega mejnega nadzora, in to je bil edini učinkovit in varen način za nadzor vstopa v velikem obsegu," je dodal.
Prebivalci Imatre, približno šest kilometrov od gradbišča, so po poročanju AFP izrazili mešane občutke. Nekateri so dejali, da je ograja zelo dobra rešitev, drugi so ocenili, da ni bila strašno nujna, vendar je veliko ljudi zaradi strahu pred Rusijo menilo, da jo je treba zgraditi.
Guterres pisal Moskvi, Kijevu in Ankari glede dogovora za izvoz žita
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je medtem v pismu Rusiji, Ukrajini in Turčiji izrazil zaskrbljenost glede izvajanja dogovora, ki omogoča varen izvoz žita med vojno iz več ukrajinskih črnomorskih pristanišč. V skupnem koordinacijskem centru v Carigradu je trenutno obstalo več deset ladij na poti proti Ukrajini.
Tiskovni predstavnik ZN-a Stephane Dujarric je pojasnil, da je zastoj nastal zaradi "različnih pogledov" glede inšpekcij. Ladje z žitom v Carigradu skladno z dogovorom pregledajo predstavniki Turčije, ZN-a, Rusije in Ukrajine.
Zelenski po napadu na Slovjansk Rusijo označil za državo zla
Število smrtnih žrtev petkovega ruskega napada na ukrajinsko mesto Slovjansk se je medtem povzpelo na 11. Med žrtvami je tudi dojenček, še 21 ljudi je ranjenih.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petkovem rednem videonagovoru izrazil obžalovanje nad ruskim napadom na Slovjansk. Rusijo je označil za "državo zla", ki bo v vojni izgubila, in opozoril, da v tem tednu "ni minila niti ura brez ruskih napadov in terorja".
Zelenski se je zahvalil tudi vsem ukrajinskim vojakom, ki branijo državo. Po njegovih besedah je ključ do uspeha "nenehno uničevanje okupatorjev".
Ruske sile že več mesecev poskušajo v celoti zavzeti regijo Doneck, v kateri trenutno potekajo intenzivni spopadi za nadzor nad mestom Bahmut. Ta je od Slovjanska oddaljen le 45 kilometrov in je zaradi intenzivnosti spopadov ostal praktično brez civilnega prebivalstva.
Obe strani sta v boj za mesto vložili veliko napora, čeprav po mnenju analitikov ta nima velike strateške vrednosti.
Rusija poroča o napredku svojih sil v Bahmutu
Iz ruskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je ruska vojska dosegla napredek na severnem in južnem obrobju ukrajinskega mesta Bahmut, kjer poteka najdaljša in najbolj krvava bitka vojne v Ukrajini.
"Napadalne enote skupine Wagner so uspešno napredovale ter zavzele dve okrožji na severnem in južnem obrobju mesta," je sporočilo obrambno ministrstvo. Ruska najemniška vojaška skupina Wagner, ki jo vodi s Kremljem povezani poslovnež Jevgenij Prigožin, je v zadnjem času prevzela glavno vlogo v bitki za Bahmut.
Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva ukrajinske enote "med umikom namerno uničujejo mestno infrastrukturo in stanovanjske stavbe, da bi upočasnile napredovanje" ruskih oboroženih sil.
V Moskvi so v četrtek trdili, da je ruska vojska ukrajinske sile odrezala od Bahmuta ter jim preprečuje vstop in izstop iz mesta. V Kijevu so to trditev zanikali, tudi Prigožin pa je takrat opozoril, da je še prezgodaj trditi, da je Bahmut obkoljen.
Ruske oborožene sile se že od lanskega poletja borijo za zavzetje mesta na vzhodu Ukrajine, ki je dobilo velik simbolni pomen, čeprav po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti.
Kijev sicer trdi, da je bitka za mesto ključna za zadržanje ofenzive ruskih sil na celotni vzhodni fronti. Tako Rusija kot Ukrajina naj bi doslej v bitki za Bahmut utrpeli velike izgube.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje