Ukrajinski operater Energoatom je sporočil, da je bila v napadih zadeta upravna stavba jedrske elektrarne, tarča pa je bila tudi gasilska postaja v bližini, vendar so razmere trenutno pod nadzorom.

"V neposredni bližini skladišča radioaktivnih snovi je bilo pet novih napadov," je sporočil Energoatom in zanje okrivil ruske sile.

Ruska stran je za obstreljevanje okrivila ukrajinsko vojsko. Predstavnik samooklicanih proruskih oblasti Vladimir Rogov je na Telegramu za napad obtožil "borce (ukrajinskega predsednika Volodimirja) Zelenskega" in prav tako omenil pet napadov.

Po njegovih navedbah so ukrajinske sile jedrsko elektrarno obstreljevale z raketometi in težkim topništvom z desnega brega Dnepra.

O obstreljevanju so z območja poročali že v soboto. Tudi takrat sta obe strani krivili druga drugo.

Guterres vnovič posvaril pred jedrsko katastrofo v Zaporožju

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je zaradi nenehnih spopadov v bližini ukrajinske jedrske elektrarne v Zaporožju v zadnjem času vnovič posvaril pred mogočo jedrsko katastrofo in sprti strani pozval k ustavitvi spopadov na tem območju.

"Na žalost se je v zadnjih dneh namesto umiritve razmer pojavilo več poročil o nadaljnjih zelo skrb vzbujajočih incidentih, ki bi lahko, če se bodo nadaljevali, pripeljali do katastrofe," je opozoril Guterres. Oborožene sile tako Ukrajine kot Rusije je pozval, naj nemudoma prekinejo vse vojaške dejavnosti v neposredni bližini elektrarne.

Varnostni svet ZN-a naj bi sicer na pobudo Rusije prav danes razpravljal o razmerah v jedrski elektrarni. Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi naj bi članicam predstavil razmere. Glede sobotnega obstreljevanja na območju je sicer dejal, da ni "neposredne nevarnosti za jedrsko varnost".

V Københavnu zbrali 1,5 milijarde evrov za orožje za Ukrajino

Na mednarodni konferenci za Ukrajino v danski prestolnici København so donatorji zbrali več kot 1,5 milijarde evrov. Danski obrambni minister Morten Bødskov je dejal, da se lahko omenjeni znesek še poveča. Denar je po njegovih besedah namenjen za uporabo v tem in prihodnjem letu.

V skupni izjavi so države obljubile nadaljnjo in trajno vojaško podporo Ukrajini ter se dogovorile, da bodo naslednje virtualno srečanje organizirale septembra. Poljska, Slovaška in Češka so se dogovorile tudi, da bodo povečale proizvodnjo artilerijskih sistemov, streliva in druge opreme, je še dejal Bødskov.

Združeno kraljestvo je obljubilo, da bodo Kijevu poslali več raketometov za več raket, dobavili bodo tudi "znatno število" preciznih raket M31A1, je dejal britanski obrambni minister Ben Wallace.

Konferenca, na kateri so sodelovale delegacije iz 26 držav, je bila osredotočena na zbiranje sredstev za nakup orožja za obrambo Ukrajine, govorili so tudi o usposabljanju ukrajinskih vojakov, podpori pri odstranjevanju min in drugih oblikah pomoči.

Ob začetku konference je zbrane prek videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in posvaril svet pred možnostjo jedrske katastrofe v Zaporožju, podobne tisti v Černobilu leta 1986. Kot je dejal, ima Rusija jedrsko elektrarno za talko in z njo izsiljuje.

Danska je ob začetku konference napovedala, da bo Ukrajini namenila dodatnih 110 milijonov evrov za nakup orožja, vojaške opreme in izobraževanje.

Danska premierka Mette Frederiksen je poudarila, da se Ukrajinci po skoraj šestih mesecih vojne še naprej junaško borijo, a država v tej neenaki vojni ne more biti sama. "Vsi moramo še naprej podpirati Ukrajino, z orožjem, izobraževanjem, razminiranjem, finančno podporo," je dejala. Zelenskemu in Ukrajincem pa je sporočila: "Ne bomo vas pustili na cedilu."

Eksplozije na Krimu poškodovale rusko oporišče in letala

Eksplozije na Krimu so glede na satelitske posnetke povzročile veliko škodo v ruskem vojaškem oporišču in uničile več bojnih letal, kar kaže, da je verjetno šlo za načrtovan napad.

Čeprav je videti glavna letališka steza v oporišču v zahodnem delu Krimskega polotoka nepoškodovana, pa je na satelitskih posnetkih ameriškega podjetja Planet Labs vidnih najmanj osem uničenih letal in več kraterjev, ki so ostali po eksplozijah.

Rusija je sicer zanikala, da bi eksplozije poškodovale letala, vendar jih posnetki postavljajo na laž. Na njih je videti, da je poškodovano prav območje, kjer so bila parkirana letala.

Ukrajina zavrača odgovornost za torkove eksplozije, a kot poroča BBC, novi posnetki kažejo, da bi lahko šlo za načrtovan napad. Rusija po drugi strani vztraja, da je razneslo skladišče orožja zaradi nespoštovanja varnostnih pravil.

Tudi ukrajinski obrambni minister je dejal, da bi bile lahko eksplozije posledica ruske malomarnosti. "Menim, da so ruski fantje v oporišču prekršili preprosto pravilo: ne kadi na nevarnih mestih," je dejal Oleksij Reznikov.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je v sredo omenil, da bi lahko za eksplozijami stali partizanski saboterji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski do zdaj ni izrecno omenjal eksplozij, vendar je po njih dejal, da se je vojna v Ukrajini začela na Krimu in se mora tudi končati z njegovo osvoboditvijo. "Krim je ukrajinski in nikoli se mu ne bomo odpovedali. Črnomorska regija ne more biti varna, dokler je Krim okupiran," je zatrdil.

Za latvijski parlament Rusija podpornica terorizma

Latvijski parlament je sprejel izjavo, s katero je Rusijo opredelil kot državo podpornico terorizma in jo obtožil, da izvaja genocid nad Ukrajinci. Z izjavo je latvijski parlament pozval druge podobno misleče države, naj izrazijo isto stališče.

Latvijski poslanci so ravnanje Rusije v Ukrajini označili za terorizem, češ da gre za politično motivirano nasilje nad civilisti. Prav tako so obsodili rusko rabo kasetnih bomb, ki so prepovedane z mednarodnimi konvencijami, ki jih Rusija sicer ni podpisala.

Rusija "uporablja trpljenje in ustrahovanje kot orodje, da demoralizira ukrajinsko prebivalstvo in oborožene sile ter paralizira delovanje države, da lahko okupira Ukrajino", je še zapisano v izjavi.

Parlament se je pridružil tudi pozivom državam članicam Evropske unije, naj prenehajo izdajati turistične vizume in omejijo izdajanje drugih vizumov za ruske državljane. Po mnenju poslancev bi zaradi vloge Minska pri ruski invaziji v Ukrajini enako morali obravnavati tudi državljane Belorusije.

Latvijski parlament zato mednarodno skupnost poziva, naj proti beloruskim oblastem uvede enake sankcije, kot te veljajo za Rusijo.

Rusija zavrnila švicarsko diplomatsko zastopništvo Kijeva

Ruske oblasti so zavrnile možnost, da bi Kijev v Moskvi diplomatsko zastopala Švica, glede česar sta Švica in Ukrajina v sredo končali pogajanja. Pojasnile so, da je Švica z uvedbo sankcij proti Rusiji izgubila status nevtralne države in ne more delovati niti kot posrednik niti kot zastopnik tujih interesov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.