Ukrajinski vojaki se peljejo na frontno črto. Fotografija je nastala blizu mesta Izjum v pokrajini Harkov. Foto: Reuters
Ukrajinski vojaki se peljejo na frontno črto. Fotografija je nastala blizu mesta Izjum v pokrajini Harkov. Foto: Reuters

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek popoldne organiziral novinarsko konferenco na postaji podzemne železnice. Za nedeljo je napovedal obisk ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna v Kijevu.

Zelenski je tudi poudaril, da se še zmeraj želi sestati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. "Že od začetka vztrajam pri pogajanjih z voditeljem Ruske federacije, ker menim, da srečanja prek posrednikov ne bodo prinesla želenega učinka. To vojno lahko ustavi samo tisti, ki jo je začel," je dejal Zelenski po poročanju Guardiana.

Zatrdil je tudi, da se bodo ukrajinski pogajalci umaknili iz mirovnih pogovorov z Moskvo, če bo Rusija ubila ukrajinske vojake, ki še vztrajajo v jeklarni Azovstal v Mariupolju. "Če bodo naši možje v Mariupolju ubiti, se bo Ukrajina umaknila iz vsakega pogajalskega procesa," je bil jasen.

Danes so pripadniki bataljona Azov iz jeklarne objavili nov videoposnetek, na katerem je videti ženske in otroke v prenatrpani sobi, ki tožijo, da ostajajo brez hrane in vode ter prosijo za evakuacijo.

Konec mirovnih pogajanj bi povzročil tudi referendum o neodvisnosti v zasedeni ukrajinski pokrajini Herson, je dejal Zelenski.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

V ruskem raketnem napadu ubitih pet civilistov v Odesi

Upanje, da bi v Ukrajini ob pravoslavni veliki noči potihnilo orožje, se ni uresničilo, za kar Kijev in Moskva obtožujeta drug drugega. Zaradi nevarnosti so večinoma odpovedali nocojšnje tradicionalne velikonočne cerkvene obrede.

Vodja Ruske pravoslavne cerkve, patriarh Kiril, je na predvečer pravoslavne velike noči izrazil upanje, da se bo nasilje v Ukrajini kmalu končalo, vendar pa znova ni obsodil vojne ali kritiziral ruske invazije.

V Odeso so v petek prepeljali begunce iz Mikolajiva. Foto: Reuters
V Odeso so v petek prepeljali begunce iz Mikolajiva. Foto: Reuters

Ruske rakete so zadele dve stanovanjski zgradbi in vojaški objekt v pristaniškem mestu Odesa, kjer je bilo v napadu ubitih pet ljudi, še 18 pa ranjenih. Napadi na Odeso doslej niso bili pogosti.

Ruska vojska trdi, da so v napadu uničili skladišče orožja iz ZDA in Evrope. "Ruske oborožene sile so danes z visoko natančnimi izstrelki dolgega dosega onesposobile logistični terminal na vojaškem letališču blizu Odese, kjer je bila shranjena večja količina tujega orožja, ki so ga dostavile ZDA in evropske države," je zapisalo obrambno ministrstvo v Moskvi.

Po navedbah ukrajinske vojske so ruske enote še okrepile napade v Doneškem bazenu. "V smeri Donecka sovražnik izvaja ofenzivne akcije vzdolž celotne frontne črte," je sporočil ukrajinski generalštab.

Dva ubita civilista v kraju Zolote

Guverner pokrajine Lugansk Sergij Gajdaj je zapisal, da so Lugansk in druga mesta v bližini stalna tarča ruskega bombardiranja, ruske sile pa med drugim nadaljujejo napade na mesti Rubižne in Severnodoneck. Kot je sicer dodal, Rusi nimajo večjih uspehov na vzhodni fronti. V obstreljevanju v kraju Zolote, ki leži na frontni črti, sta bila ubita dva civilista.

Guverner pokrajine Harkov Oleg Sinegubov pa je zapisal, da je Ukrajincem v petek znova uspelo zavzeti tri vasi v bližini meje z Rusijo in iz njih pregnati ruske vojake. Gre za vasi Bezruki, Slatine in Prudjanka. Kot je še dodal, ruska stran medtem napada tudi stanovanjske soseske, pri čemer sta bila v kraju Popasna ubita najmanj dva človeka.

Bataljon Azov je posredoval fotografije otrok, ki naj bi se skrivali v jeklarskem kompleksu Azovstal v Mariupolju. Objavili so tudi posnetke civilistov, ki so pozvali k evakuaciji, saj da so lačni in jim zmanjkuje moči, poroča Guardian. Foto: Reuters
Bataljon Azov je posredoval fotografije otrok, ki naj bi se skrivali v jeklarskem kompleksu Azovstal v Mariupolju. Objavili so tudi posnetke civilistov, ki so pozvali k evakuaciji, saj da so lačni in jim zmanjkuje moči, poroča Guardian. Foto: Reuters

Mariupolj: Novi napadi na Azovstal

Rusija je hkrati okrepila tudi pritisk na južne dele fronte. Po navedbah generalštaba ukrajinske vojske so ruska letala obstreljevala Mariupolj, ruske sile pa še naprej onemogočajo ukrajinske enote na območju tamkajšnje jeklarne Azovstal. Ruski vojaki so po trditvah Kijeva znova začeli zračne napade na ta jeklarski kompleks, v katerega so se zatekli ukrajinski borci in številni civilisti, kompleks obstreljujejo tudi s topovi.

V tem obleganem pristaniškem mestu, v katerem že več tednov potekajo intenzivni spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami, je še vedno ujetih več deset tisoč ljudi. Iz mesta na jugu Ukrajine so že pred dnevi prišli satelitski posnetki domnevnih množičnih grobišč, ponoči pa po poročanju BBC-ja tudi nazorni posnetki, na katerih je videti trupla več kot 20 civilistov, ki ležijo na eni glavnih mestnih ulic.

Ukrajinske oblasti so znova skušale vzpostaviti koridor za evakuacijo civilistov, vendar se ta ni zgodila. Pomoč župana je sporočil, da se je zbralo okoli 200 prebivalcev, a so jim ruske sile naročile, naj se razidejo.

Ukrajinski premier Denis Šmigal je razmere v Mariupolju označil za grozljive in dejal, da je to največja humanitarna katastrofa v zadnjih desetletjih. Samo v tem mestu naj bi umrlo več tisoč ljudi.

Mariupolj: Številni še vedno v jeklarni Azovstal

Kijev: Pri Hersonu padla dva ruska generala

Po poročanju BBC-ja so v mestu Buča v bližini Kijeva odkrili še 412 trupel, iz mesta Černigov pa poročajo, da je v spopadih umrlo več kot 700 civilistov.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da sta bila v bližini mesta Herson na jugu države ubita dva ruska generala, še eden je v kritičnem stanju, poroča Guardian.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile v soboto ubile do 200 ukrajinskih vojakov in uničile več kot 30 vozil. Predtem so sporočili, da so uničili več kot 20 skladišč streliva, poleg tega naj bi ruski sistemi zračne obrambe na območju Nove Dmitrovke in Harkova sestrelili ukrajinsko letalo tipa Su-25, ponoči pa še 15 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Britanska obveščevalna služba je sicer ocenila, da ruske enote v zadnjih 24 urah niso dosegle večjih uspehov. V poročilu navajajo, da si ruske zračne in pomorske sile zaradi učinkovitosti ukrajinske zračne in pomorske obrambe niso zagotovile prevlade, kar je zmanjšalo njihovo zmožnost opaznejšega napredka.

Uničenje v mestu Liman v Doneški regiji. Foto: Reuters
Uničenje v mestu Liman v Doneški regiji. Foto: Reuters

Moskva: Po nesreči ruske križarke eden mrtev in 27 pogrešanih

Ko se je pred desetimi dnevi potopila križarka Moskva, glavna ladja ruske črnomorske flote, je umrl en mornar, še 27 članov posadke pa pogrešajo, je v petek sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Rusija potopitev križarke pripisuje požaru na krovu in eksploziji streliva, medtem ko Kijev trdi, da so jo zadele ukrajinske rakete.

"Raketna križarka Moskva je bila zaradi požara 13. aprila resno poškodovana po eksploziji streliva," je v petkovi izjavi ponovilo rusko obrambno ministrstvo. "En vojak je bil ubit, še 27 članov posadke je pogrešanih," je dodalo v izjavi, ki jo navajajo ruske tiskovne agencije. Navedlo je še, da so "preostalih 396 članov" evakuirali in prepeljali v črnomorsko pristanišče Sevastopol na polotoku Krim. Zapisali so tudi, da zagotavljajo "vso potrebno podporo in pomoč družinam in prijateljem umrlih in pogrešanih".

Rusija je sprva trdila, da so bili vsi člani posadke na krovu ladje Moskva rešeni. Potem ko je v Latviji Meduza, neodvisni spletni medij v ruščini, poročal, da je v resnici v nesreči umrlo najmanj 37 ruskih mornarjev, se je Kremelj zavil v molk.

Tudi ko so se pred nekaj dnevi na družbenih omrežjih oglasili sorodniki in prijatelji pogrešanih članov ter zahtevali odgovore o tem, kaj se je zgodilo z njihovimi bližnjimi, v Kremlju niso želeli razkriti podrobnosti o tem, kaj se je dejansko zgodilo. Ponovili so le, da je bila posadka evakuirana.

Ukrajinski vojako med potjo na frontno črto. Foto: Reuters
Ukrajinski vojako med potjo na frontno črto. Foto: Reuters

Moskva: ZDA bodo Rusijo obtožile uporabe orožja za množično uničenje

Rusija je obtožila ZDA, da jo nameravajo obtožiti uporabe orožja za množično uničevanje in jo tako še dodatno mednarodno osamiti. ZDA bi lahko uporabile tri scenarije, da bi Rusijo obtožile uporabe biološkega orožja v Ukrajini, je sporočil načelnik ruskih sil za zaščito pred sevanjem, kemičnimi in biološkimi snovmi Igor Kirilov.

"Scenariji za obtožbo Rusije so načrtovani. Prvi je zrežiran incident pod lažno zastavo, ki je najverjetnejši. Drugi je prikrita uporaba orožja za množično uničenje v majhnih količinah za zatrtje volje in zmožnosti upora v okviru določene operativne naloge. Tretji in najmanj verjeten scenarij pa je odkrita uporaba orožja za množično uničevanje na bojišču, če konvencionalno orožje ne bi bilo uspešno, najverjetneje na območju spopadov," je pojasnil Kirilov.

"Uprizoritev uporabe orožja za množično uničevanje bo uporabljena za obtožbo Rusije, da je uporabila to nezakonito orožje. S tem bi želeli uresničiti sirski scenarij, po katerem je določena država gospodarsko in politično izolirana ter izključena iz mednarodnih organizacij, kot je Varnostni svet ZN-a," je dejal vodja radiacijske, kemične in biološke obrambe ruske vojske.

Kirilov je še dejal, da so zahodni voditelji v zadnjih tednih že dali številne provokativne izjave o tem, da Rusija načrtuje uporabo taktičnega jedrskega, kemičnega in biološkega orožja v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Cilj tovrstnih izjav naj bi bil povečati pritisk na Indijo in Kitajsko, da se pridružita Zahodu pri uvedbi sankcij proti Rusiji.

Volodimir Zelenski. Foto: Reuters
Volodimir Zelenski. Foto: Reuters

Zelenski: Ukrajina je šele začetek

"Ruska invazija v Ukrajini je šele začetek. Besede ruskega vojaškega poveljnika kažejo na to, da bo Moskva napadla tudi druge države," je v nočnem nagovoru posvaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Ruski poveljnik Rustam Minekajev je v petek izjavil, da je nov ruski cilj prevzem nadzora nad jugom Ukrajine, s tem pa bi Rusi dobili tudi dostop do Pridnestrske republike, proruskega uporniškega dela Moldavije, v katerem imajo od leta 1992 nadzor proruski separatisti. Moldavsko zunanje ministrstvo je zaradi teh besed izrazilo globoko zaskrbljenost in na pogovore poklicalo ruskega veleposlanika v državi. Dodalo je, da je Moldavija nevtralna država, kar morajo spoštovati vsi mednarodni igralci, vključno z Rusijo.

Ruski napadi se nadaljujejo tudi v okolici Harkova. Foto: Reuters
Ruski napadi se nadaljujejo tudi v okolici Harkova. Foto: Reuters

Moldavija je nekdanja članica Sovjetske zveze, v kateri je uradni jezik romunščina, trenutno pa jo vodi prozahodna vlada.

Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal še, da Moskva trdi, da so v Pridnestrju kršene pravice rusko govorečih prebivalcev, a ob tem dodal, da bi se morali v Moskvi ukvarjati z lastnim rusko govorečim prebivalstvom, saj da v Rusiji nimajo zagotovljenih osnovnih pravic.

"Seveda se bomo branili, kolikor dolgo bo potrebno, da ustavimo to ambicijo Ruske federacije. A vse države, ki tako kot mi verjamejo v zmago življenja nad smrtjo, se morajo boriti skupaj z nami. Pomagati nam morajo, saj smo prvi na tej poti. In kdo bo naslednji?" je nadaljeval ukrajinski predsednik. "Če kdor koli, ki lahko postane naslednji, danes ostaja nevtralen, da ne bi česa izgubil, je to najbolj tvegana stava. Ker bo izgubil vse," je še posvaril.

Obenem je Zelenski sodržavljane znova pozval, naj se še naprej upirajo ruskim napadom, naj se ob vsaki priložnosti branijo proti okupaciji in naj nikakor ne sodelujejo z Rusi.

Zelenski je še dejal, da so nekateri zavezniki Ukrajini dostavili želeno orožje, kar bo po njegovi oceni "rešilo življenja več tisoč ljudi".

Guterres v Moskvo in Kijev, papeža v Ukrajino ne bo

V torek se bo generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres najprej odpravil na obisk k ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu v Moskvo, nato pa bo v Kijevu obiskal še Zelenskega in ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebo. Guterres je v pismu oba voditelja pozval k "takojšnjim korakom, ki bodo v Ukrajino prinesli mir, in k prihodnosti multilateralizma".

Papež Frančišek pa je po tednih ugibanj pojasnil, da Ukrajine za zdaj ne namerava obiskati. O obisku naj bi sicer razmišljal na začetku marca, a si je zdaj premislil, saj naj to ne bi pripomoglo h končanju vojne. "Kaj bi koristilo, da bi papež šel v Kijev, če pa bi se naslednji dan vojna nadaljevala?" je med drugim dejal v četrtkovem pogovoru za argentinski časnik La Nacion. Kot je zatrdil, je "pripravljen storiti vse, da bi ustavil vojno", a njegov obisk v Kijevu bi lahko prizadevanja za mir celo oviral.

V pogovoru za La Nacion je Frančišek tudi povedal, da je za junij v Jeruzalemu načrtovano srečanje s patriarhom Ruske pravoslavne cerkve Kirilom odpovedano. Odnosi s patriarhom so dobri, a Vatikan je moral srečanje odpovedati, je dejal papež. Po mnenju vatikanske diplomacije bi namreč srečanje v trenutnih razmerah lahko povzročilo veliko zmede.