Kot je sporočila humanitarna koordinatorka Združenih narodov za Ukrajino Osnat Lubrani, so v operaciji evakuirali 101 človeka. Po njegovih besedah so ljudje lahko končno zapustili zaklonišča pod jeklarno in po dveh mesecih ugledali svetlobo.

Mednarodni odbor Rdečega križa, ki je prav tako sodeloval pri evakuaciji, je sporočil, da je približno 100 ljudi z območja tovarne v Mariupolu v torek prispelo v Zaporožje, med njimi je bilo tudi nekaj ranjenih. Pri Rdečem križu so še dodali, da v jeklarni še naprej ostaja ujetih neznano število civilistov.

Predstavnik Rdečega križa Pascal Hudt je dejal, da imajo sicer mešane občutke, saj so upali, da bi lahko evakuirali veliko več ljudi. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi poročanja o novih spopadih v okolici jeklarne.

Da so ruske sile znova začele obstreljevanje Azovstala, je potrdil tudi Svjatoslav Palamar iz ukrajinskega bataljona Azov. Po njegovih besedah so ruske sile jeklarno napadle s kopnega in morja. V Kijevu trdijo, da skušajo ruske sile industrijski kompleks zavzeti z letali, tanki in izstrelki z vojnih ladij.

Rusko ministrstvo za obrambo je pripadnike bataljona Azov in druge ukrajinske enote v jeklarni obtožilo, da so izkoristili evakuacijo civilistov in zasedli bojne položaje znotraj tovarniškega kompleksa.

Konec tedna so iz jeklarne Azovstal evakuirali več kot sto civilistov. Tisti, ki so po nedeljski evakuaciji prispeli v Zaporožje, so bili v razmeroma dobrem zdravstvenem stanju. Večino so zdravili zaradi manjših zdravstvenih težav. Vendar pa so bili v težkem psihološkem stanju, je pojasnila koordinatorka svetovne zdravstvene organizacije (WHO) na terenu Dorit Nitzan.

Od februarja, ko je Moskva začela invazijo na sosednjo Ukrajino, je bilo z vojnih območij v Ukrajini v Rusijo prepeljanih skoraj 1,1 milijona ljudi. Med tistimi, ki so jih prepeljali v Rusijo, je približno 200.000 otrok, je povedal ruski generalpolkovnik Mihail Mizincev. Samo v ponedeljek je bilo iz Ukrajine v Rusijo pripeljanih 11.500 ljudi, od tega 1850 otrok, je dejal.

Ukrajinski svet za državno varnost in obrambo je Rusijo obtožil, da ugrablja ukrajinske otroke in jih uporablja v propagandne namene.

Ruska stran medtem nadaljuje napade na vzhodu države. Njene sile naj bi po trditvah Kijeva skušale prodreti v mesta Slavjansk, Severodoneck in Rubižne, obstreljevale so tudi območje Harkova. Pristaniško mesto Odesa je zadela raketa, ki je poškodovala pomemben most čez reko Dnjester. Pri tem je bilo po neuradnih podatkih več žrtev in ranjenih, med drugimi naj bi umrl 14-letni deček.

Putin pozval k zaustavitvi dobav orožja Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin je francoskemu kolegu Emmanuelu Macronu v telefonskem pogovoru dejal, da mora Zahod prenehati dobavljati orožje Ukrajini. Putin je v dvournem pogovoru z Macronom, ki je bil tudi prvi pogovor med predsednikoma Rusije in Francije od konca marca, ukrajinske sile obtožil vojnih zločinov in hkrati zatrdil, da Evropska unija tovrstna dejanja ignorira.

Poudaril je, da bi Zahod lahko pomagal ustaviti ta grozodejstva z ustreznim pritiskom na oblasti v Kijevu in z ustavitvijo dobave orožja. Pri tem je obtožil Kijev, da pri pogajanjih ni dosleden in ni pripravljen na resen trud za končanje konflikta, medtem ko ruska stran po Putinovih besedah vselej ostaja odprta za dialog.

Poleg ponovnega poziva Rusiji, naj s prekinitvijo ognja in mirovnimi pogovori konča napad na svojo sosedo, je Macron pozval Putina, naj dovoli nadaljevanje evakuacij civilistov iz oblegane jeklarne Azovstal v pristaniškem mestu Mariupolj.

Ponudil je tudi sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, da bi pomagali odpraviti rusko blokado ukrajinskega izvoza hrane prek Črnega morja, saj je z njo ogrožena svetovna prehranska varnost.

Putin je ogroženost svetovne prehranske varnosti povezal z zahodnimi sankcijami proti Rusiji in pri tem opozoril na pomen neoviranega delovanja svetovne logistične in prometne infrastrukture.

Prav tako pa je Putin danes pred pogovorom podpisal odlok o prepovedi vseh vrst poslovanja s podjetji in posamezniki, ki jih je Moskva sankcionirala kot odziv na "neprijazne ukrepe" nekaterih držav.

Odlok vključuje državne agencije na vseh ravneh, podjetja in celo posameznike, ki so pod rusko jurisdikcijo. V skladu s predsedniškim odlokom tako te entitete ne bodo smele opravljati poslov s pravnimi in fizičnimi osebami, za katere so ruske oblasti uvedle sankcije.

Zelenski: Lavrov krivi Jude za zločine nacistov

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova obtožil, da "krivi Jude za nacistične zločine". Lavrov je v nedeljo dejal, da judovske korenine Zelenskega ne postavljajo pod vprašaj Putinovega stališča, da so v Ukrajini nacisti.

Lavrov je to stališče izrekel v gostovanju na italijanski televiziji in ob tem dodal, da je Zelenski morda res judovskega rodu, a je imel judovsko kri tudi Adolf Hitler, poroča BBC.

Po besedah Zelenskega je Lavrov s tem "odprto in brez obotavljanja dejal, da so največji antisemiti domnevno med Judi samimi". "In da je Hitler domnevno imel judovsko kri. Kako je to lahko rečeno na predvečer obletnice zmage nad nacizmom? Te besede pomenijo, da prvi diplomat Rusije krivi Jude za zločine nacistov. Brez besed," je še dodal Zelenski.

Izrael je že v nedeljo obsodil izjavo ruskega zunanjega ministra. Tel Aviv od Moskve zahteva opravičilo, izraelsko zunanje ministrstvo pa je na pogovor pozvalo ruskega veleposlanika v Izraelu.

Izraelski zunanji minister Jair Lapid je sporočil, da je izjava Lavrova neopravičljiva in predstavlja tudi grozljivo zgodovinsko netočnost. Kot je poudaril, se Judje v holokavstu niso ubijali sami, najbolj pritlehna raven rasizma proti Judom pa je prav obtoževanje samih Judov za antisemitizem.

Države vračajo veleposlanike v Kijev

V Kijevu se varnostne razmere še naprej izboljšujejo, tako da vse več držav znova odpira svoja veleposlaništva. Med zadnjimi sta se za to potezo odločili Madžarska in Danska, v Kijev sta se že vrnila tudi francoski in britanski veleposlanik. ZDA še niso odprle veleposlaništva, to naj bi se zgodilo do konca meseca.

Michael Carpenter, ameriški veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), pa je izjavil, da Washington domneva, da si bo Rusija skušala priključiti Doneško in Lugansko ljudsko republiko. Po njihovih podatkih bi lahko Rusija referendum o priključitvi v teh dveh republikah izvedla v sredini maja, kar je označil za "lažne volitve".

Papež Frančišek je dejal, da je pripravljen odpotovati v Moskvo na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Dejal je, da še vedno čaka na Putinov odgovor, a se boji, da se "Putin trenutno ne želi srečati z njim". Frančišek je še izjavil, da mu je madžarski premier Viktor Orban dejal, da želi Putin vojno končati do 9. maja.

Borrell optimističen glede potrditve šestega svežnja sankcij

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je izrazil prepričanje, da bo Evropska unija potrdila šesti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Kot je dejal, bodo nove sankcije usmerjene proti bančnemu in energetskemu sektorju. Iz sistema SWIFT bo izključenih še več ruskih bank, je dejal Borrell.

Nov sveženj sankcij bo vključeval "več ruskih bank", ki bodo izključene iz sistema SWIFT, in omejitev uvoza energentov iz Rusije, zlasti nafte, je dejal Borrell v Panami po srečanju s panamsko zunanjo ministrico Eriko Mouynes.

Evropska komisija pripravlja šesti sveženj sankcij, je dejal in izrazil upanje, da ga bo mogoče odobriti na naslednjem zasedanju sveta zunanjih ministrov 16. in 17. maja.

O šestem svežnju sankcij EU-ja proti Rusiji, ki naj bi vključeval tudi embargo na nafto, naj bi v sredo razpravljali stalni predstavniki držav članic pri Uniji. Evropska komisija naj bi nov sveženj sankcij članicam predlagala danes, usmerjen naj bi bil tudi proti največji ruski državni banki Sberbank.

Članice EU-ja sicer niso enotne glede embarga na uvoz ruske nafte. Temu najglasneje nasprotuje Madžarska, ki je v ponedeljek napovedala veto na takšno odločitev. Za sankcije se močno zavzema Poljska. Nemčija in Avstrija pa sta omilili svoje stališče in sta pripravljeni sprejeti embargo.

Johnson napovedal dodatno vojaško pomoč

Britanski premier Boris Johnson je v nagovoru ukrajinskega parlamenta prek videopovezave napovedal dodatnih 358 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini in pohvalil pogum ukrajinskih borcev in civilistov, ki se jih bodo po njegovih besedah še dolgo spominjale prihodnje generacije.

"Tako imenovana neustavljiva sila vojnega stroja ruskega predsednika Vladimirja Putina se je zlomila ob nepremičnem stebru ukrajinskega patriotizma in ljubezni do domovine," je v svojem govoru uvodoma dejal Johnson.

Pozdravil je pogum vseh Ukrajincev, ki se vsakodnevno srečujejo z grozotami vojne, in ob tem poudaril, da bo Velika Britanija ukrajinske sile še naprej oskrbovala z orožjem, finančnimi sredstvi in humanitarno pomočjo, dokler ne bo dosežen dolgoročni cilj. To je utrditev Ukrajine do te mere, da si je nihče več ne bo upal napasti.

Nov paket britanske vojaške podpore bo med drugim vključeval protiladijske rakete Brimstone, protiletalske sisteme Stormer, radarje za določanje položaja topništva, ki bombardira ukrajinska mesta, in težka brezpilotna letala za logistično podporo izoliranim bojnim silam.

Medtem je na poti v Ukrajino tudi več kot deset novih specializiranih vozil toyota landcruiser, s katerimi bodo pomagali zaščititi civilne uradnike na vzhodu države in evakuirati ljudi z najbolj ogroženih območij.

Med govorom je Johnson opozoril tudi na to, da je po njegovem Zahod naredil veliko napako, ker leta 2014 ni pomagal Ukrajini, ko si je Rusija priključila polotok Krim.

"Zavedati se moramo, da je bila Ukrajina napadena že leta 2014. Zahod je prepočasi dojel, kaj se v resnici dogaja. Takrat nam kolektivno ni uspelo uvesti sankcij proti Putinu, ki bi jih morali uvesti," je dejal in poudaril, da se ta napaka ne sme ponoviti.

Ruske oblasti so medtem sicer že večkrat kritizirale zahodne države, ki krepijo donacije vojaške opreme, češ da s tem tvegajo zaostrovanje konflikta. Rusija konstantno opozarja, da ima pravico odgovoriti na vsako tovrstno grožnjo.

Danska pozvala Indijo k bolj odločnemu pritisku na Moskvo

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je ob današnjem obisku indijskega premierja Narendro Modija v Koebenhavnu pozvala, naj uporabi svoj vpliv in si aktivno prizadeva za končanje ruske invazije na Ukrajino.

"Moje sporočilo je zelo jasno. Putin mora ustaviti vojno in prenehati z ubijanjem. Seveda upam, da bo tudi Indija v tej razpravi vplivala na Rusijo," je dejala danska premierka.

Že pred Modijevo turnejo po treh državah EU-ja so mnogi napovedovali, da bo Ukrajina osrednja tema obiskov, saj je Indija med vojno v glavnem ohranila nevtralno stališče, se vzdržala resolucij v Varnostnem svetu ZN-a in se ni pridružila zahodnim sankcijam proti Rusiji. Prav tako še vedno kupuje večje količine ruske nafte po nizkih cenah in je odvisna od Moskve, kar zadeva nakupe vojaške opreme in rezervnih delov.

Modi in Frederiksen sta med prvim obiskom indijskega predsednika vlade na Danskem po 20 letih podpisala tudi vrsto memorandumov in sporazumov. Državi sta leta 2020 sklenili partnerstvo v zvezi s prehodom Indije na obnovljive vire energije. Pri tem je Frederiksenova dejala, da obe strani hitro napredujeta pri preoblikovanju zelenega strateškega partnerstva v konkretne rezultate.

"Indijska vlada ima velike ambicije glede zelenega prehoda in neodvisnosti od fosilnih goriv. Zelo sem ponosna, da imajo danske rešitve ključno vlogo pri uresničevanju teh pomembnih ambicij," je še dodala. Pogovor o zelenem energetskem prehodu je osrednjega pomena tako za podnebje kot za varnost, zlasti v luči ruske invazije Ukrajine.

Modi je na Dansko odpotoval dan po tem, ko se je v Berlinu udeležil nemško-indijskih vladnih posvetovanj, na katerih je nemški kancler Olaf Scholz ravno tako poudaril pomen Indije pri varstvu podnebja. Prav tako pa naj bi se Modi v sredo udeležil indijsko-skandinavskega mini vrha, na katerem bodo poleg Frederiksenove prisotni tudi predsedniki vlad Švedske, Finske, Norveške in Islandije.