Predtem sta o umiku prvih skupin ljudi s tega območja že poročali tako ukrajinska kot ruska stran.

"Združeni narodi potrjujejo, da v jeklarni Azovstal v sodelovanju z Mednarodnim odborom Rdečega križa in stranmi v sporu poteka operacija varnega prehoda," je sporočil tiskovni predstavnik ZN-a v Ženevi Jens Laerke. Drugih podrobnosti zaradi varnosti niso razkrili.

"Začela se je evakuacija civilistov iz Azovstala. Prva skupina približno 100 ljudi je že na poti na nadzorovano območje. Jutri se bomo srečali z njimi v Zaporožju," je tvitnil tudi Zelenski.

Predtem je Rusija sporočila, da sta bili v soboto iz Azovstala evakuirani skupini s po 25 in 21 ljudmi. Ukrajinska stran je poročala o odhodu skupine z 20 ljudmi.

"Civiliste z vrvmi vlečemo iz ruševin. Gre za starejše, ženske in otroke," je sporočil Sviatoslav Palmar, namestnik poveljnika bataljona Azov, nekdanje neonacistične paravojaške skupine, ki je zdaj del ukrajinske vojske. Palmar je dodal, da Rusija in Ukrajina spoštujeta prekinitev ognja na območju. Izrazil je tudi upanje, da bodo civiliste odpeljali v ukrajinsko mesto Zaporožje.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da sta Azovstal v soboto zapustili dve skupini civilistov. Skupno naj bi jih tako evakuirali 46, navedbe ministrstva povzemajo ruske tiskovne agencije. Civilisti so zapustili območje in prejeli hrano in zatočišče, še poročajo ruski mediji.

Evakuiranci v vasi Bezimene, spremljata jih ruska vojska in ZN

Fotograf Reutersa medtem poroča, da so okoli 40 evakuirancev nastanili v vas Bezimene v pokrajini Doneck, približno na pol poti med Mariupoljem in rusko mejo.

Pripeljali so jih avtobusi z ukrajinskimi registrskimi tablicami, spremljala pa so jih vozila ruskih sil in vozila Združenih narodov.

Sorodna novica Ukrajinska čistka "izdajalcev", ki podpirajo Rusijo

Velik industrijski kompleks, ki se razteza na več kot 11 kvadratnih kilometrih površine, je še zadnji del Mariupolja pod nadzorom ukrajinskih sil. Glede na navedbe ukrajinskih oblasti je tam poleg njih okoli 1000 civilistov ter več sto vojakov, med katerimi številni potrebujejo zdravniško oskrbo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer 21. aprila razglasil zmago Rusije v Mariupolju in odredil popolno izolacijo tovarne, da "iz nje ne pride niti muha".

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je nato na obisku v Rusiji in Kijevu pozval k evakuaciji iz Azovstala pod nadzorom ZN-a in Rdečega križa, s čimer se je "načelno strinjal" tudi Putin. ZN evakuacije še ni komentiral.

Rusija si prizadeva za popoln prevzem Mariupolja

Rusija si prizadeva popolnoma zavzeti Mariupolj, s čimer bi zajeli celotno južno obalo Ukrajine ter s tem vzhodni pokrajini Doneck in Lugansk povezali z ozemljem leta 2014 nezakonito priključenega polotoka Krim.

Mestne oblasti Mariupolja so medtem sporočile, da se bodo danes nadaljevale evakuacije civilistov iz praktično uničenega mesta v Zaporožje.

Papež obsodil "barbarsko bombardiranje" Mariupolja

Papež Frančišek je med opoldanskim blagoslovom na Trgu svetega Petra v Vatikanu vojno v Ukrajini označil za "strašno nazadovanje človeštva", zaradi katerega "trpi in joka". Glede Mariupolja je dejal, da je bilo mesto "barbarsko bombardirano in uničeno", in pozval k humanitarnim koridorjem za evakuacijo ljudi iz Azovstala.

Ameriška delegacija nenapovedano obiskala Kijev

Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je medtem v spremstvu več kongresnikov medtem nenapovedano obiskala Kijev, kjer se je srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in izrazila trdno podporo Ukrajini.

"Prišli smo na obisk, da se vam zahvalimo za vaš boj za svobodo. Naša zaveza je, da bomo ob vas do konca boja," je sporočila Zelenskemu.

Ta se je medtem zahvalil za ta močan znak podpore. "To kaže, da so ZDA danes vodilne pri močnem podpiranju Ukrajine v vojni proti agresiji Ruske federacije," je dejal.

Ameriška delegacija pot nadaljuje v Varšavo, kjer se bodo srečali s predsednikom Andrzejem Dudo.

Scholz napovedal dodatno pomoč Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz pa je za časopis Bild am Sonntag branil svojo politiko glede pomoči Ukrajini pred očitki nekaterih, da se ob ruski agresiji vede neodločno.

Na shodu ob dnevu dela pa je tudi obljubil nadaljnjo finančno, humanitarno in vojaško podporo Ukrajini. "Ukrajino bomo še naprej podpirali z denarjem, humanitarno pomočjo in orožjem, da se bo lahko branila proti ruski agresiji," je dejal in znova pozval Putina, naj preneha z napadi, umakne svoje enote in spoštuje suverenost in neodvisnost Ukrajine.

Svojo odločitev o nadaljnji pomoči Ukrajini je zagovarjal pred glasnimi kriki protestnikov, ki so vzklikali "mir brez orožja". Na vzklike se je odzval z argumentom, da sicer spoštuje pacifizem, vendar se tako njemu kot državljanom Ukrajine zdi cinično, da se morajo braniti pred Putinovo agresijo brez potrebnega orožja.

Prav tako je opozoril, da bi vojna v Ukrajini lahko imela drastične posledice, ki bi jih čutili po vsem svetu. "Že zdaj nas skrbi, da bodo nekateri stradali in da si države ne bodo mogle več privoščiti nabave zadostne količine žita," je dejal in se pri tem skliceval na dejstvo, da je bila Ukrajina pred vojno ena od največjih svetovnih izvoznic žita.

Kanclerjev govor prihaja ob ostrih kritikah njegove politike do Ukrajine, pri kateri mu nekateri očitajo neodločnost in prestrašenost. Vodja stranke CDU Friedrich Merz je denimo ta teden kanclerja obtožil, da je v povezavi z dobavo nemškega orožja Kijevu plah in neodločen. Hkrati pa je ukrajinski veleposlanik Andrij Melnik njegovo politiko označil za počasno. "Scholz verjetno ravna podobno kot Angela Merkel. Čaka in opazuje ter se pozneje odloči, ali bi ukrepal ali ne. Manjkata mu le domišljija in pogum," je dejal veleposlanik.

Ankete kažejo, da je s Scholzevim dozdajšnjim delom nezadovoljnih 54 odstotkov državljanov, kar je največ od njegove prisege na tem položaju.

Kancler je že dejal, da namerava vztrajati pri svoji politiki, in poudaril, da so ostre kritike njegovih odločitev legitimne. "V demokraciji je to znak močne in zdrave opozicije," je še dodal.

Rusija opozorila na možnost zasega premoženja "sovražnih" držav

Ruske oblasti so napovedale, da bi lahko zasegle premoženje "sovražnih" držav, saj te po njihovem mnenju ne spoštujejo mednarodnega prava. Tovrsten ukrep naj bi bilo maščevanje predlogu ZDA, da bi se zaplenjeno rusko premoženje prodalo, izkupiček pa izplačal Ukrajini.

"Kar zadeva podjetja s sedežem na ruskem ozemlju, katerih lastniki so državljani sovražnih držav, kjer je bila sprejeta odločitev o zasegu ruskega premoženja, je pošteno sprejeti recipročne ukrepe in zapleniti njihovo premoženje," je dejal predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin. Izkupiček morebitne prodaje tega premoženja pa bi bil uporabljen za razvoj Rusije.

Volodin je obtožil nekatere države, predvsem Litvo, Latvijo, Poljsko in ZDA, da kršijo mednarodno pravo in se poslužujejo "čiste kraje" ruskega premoženja. Pri tem je poudaril, da zdaj ruski poslovneži kupujejo tuja podjetja, ki delujejo v Rusiji, in deleže partnerjev, ki želijo zapustiti ruski trg.

Njegove navedbe sledijo napovedi predloga predsednika ZDA Joeja Bidna za okrepitev gospodarskega pritiska na Rusijo z okrepljenimi postopki zasega in zaplembe premoženja, ki bi omogočili prodajo zaseženega premoženja oligarhov za odpravo škode, ki jo je povzročila Rusija, in za pomoč pri izgradnji Ukrajine.

"Ta odločitev ne bo vplivala na gospodarstvo naše države. Jahte, vile in drugo premoženje bogatih ruskih državljanov ne prispevajo ničesar k razvoju Rusije," je glede tega še dodal Volodin.

Letališče v Odesi po ruskem napadu ni operativno

Ruska raketa je zadela stezo letališča v tretjem največjem ukrajinskem mestu Odesa, je sporočil regionalni guverner Maksim Marčenko. Ukrajinska vojska je sporočila, da letališča zaradi tega ni več mogoče uporabljati.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sobotnem večernem nagovoru obljubil, da bodo letališče obnovili. "Odesa ne bo nikoli pozabila ruskega odnosa do nje," je dodal. Moskva ni komentirala napadov na Odeso, vključno z napadom pred nekaj dnevi, v katerem je bilo ubitih osem civilistov.

Rusija: Ukrajina v Hersonu obstreljuje svoje ljudi

Ruska vojska je pred dnevi zajela celotno pokrajino Herson na jugu Ukrajine. V istoimenski prestolnici so potekali tudi protesti civilistov proti ruski agresiji, ruska vojska je posredovala s solzivcem.

Rusko obrambno ministrstvo zdaj trdi, da so ukrajinske sile ubile in ranile ukrajinske civiliste na območju. Ukrajinska vojska naj bi obstreljevala šolo, vrtec in pokopališče v vaseh Kiselivka in Široka Balka v pokrajini Herson. Kijev se na navedbe ni odzval.

Poročila o novih napadih na ruskem ozemlju

Na obmejnih območjih v Rusiji poročajo o novih domnevnih napadih.

Uradniki v pokrajini Brjansk, ki meji na Ukrajino in Belorusijo, so povedali, da je zračna obramba sestrelila ukrajinsko letalo, delci pa so zadeli ruski naftni terminal.

Južno od Brjanska, v Kursku, drugi obmejni pokrajini, je bilo iz Ukrajine izstreljenih več granat proti ruski nadzorni točki, je povedal regionalni guverner Roman Starovoit, vendar brez žrtev ali škode.

Ukrajina ni prevzela odgovornosti za takšne incidente, je pa niz eksplozij na jugu Rusije v sredo opisala kot povračilo in "karmo" za invazijo Moskve.