"Viktor Orban je izrazil zanimanje za pomoč pri skupnem iskanju politično-diplomatskih poti za rešitev krize," so še sporočili iz Kremlja in dodali, da sta voditelja razpravljala tudi o energetskih projektih. Pogovor je po navedbah Moskve potekal na pobudo madžarskega premierja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na pogovor se je na omrežju X kritično odzval Zelenski, ki je poudaril, da se brez Kijeva ne more razpravljati o vojni v Ukrajini. Po njegovih besedah so za resnični mir v Ukrajini potrebne "odločnost Amerike, enotnost Evrope in neomajna zavezanost vseh partnerjev ciljem in načelom ustanovne listine ZN-a".

"Vsi upamo, da Orban vsaj ne bo poklical [odstavljenega sirskega predsednika] Asada v Moskvo, da bi poslušal tudi njegova enourna predavanja," je še zapisal ukrajinski predsednik in dodal, da si nihče ne sme krepiti osebne javne podobe na račun enotnosti.

Orban, ki je največji zaveznik Kremlja v Evropski uniji, je že večkrat pozval k mirovnim pogajanjem med Rusijo in Ukrajino, medtem ko od začetka ruske invazije leta 2022 zavrača pošiljanje vojaške pomoči Ukrajini. Julija je bil tudi deležen kritik zaradi pogovorov s Putinom v Moskvi o možnostih za končanje vojne, kar se je zgodilo le nekaj dni po madžarskem prevzemu predsedovanja Svetu EU-ja.

15. sveženj sankcij EU-ja proti Rusiji

Države članice EU-ja so se dogovorile o 15. svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, je sporočilo madžarsko predsedstvo Sveta EU-ja.

Pojasnili so, da nove sankcije med drugim omejujejo delovanje ladij, ki plujejo pod zastavami tretjih držav in prispevajo k ruski agresiji. Gre predvsem za ladje, ki jih Moskva izkorišča za izogibanje cenovni kapici skupine G7, namenjeni omejevanju izvoza ruske nafte.

Kot so še navedli pri madžarskem predsedstvu, so v okviru 15. svežnja na seznam sankcioniranih dodali še več fizičnih in pravnih oseb, ki posredno ali neposredno podpirajo rusko agresijo na Ukrajino.

Dogovor, ki je uperjen predvsem proti t. i. ruski pomorski floti v senci, je že pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "EU in njene partnerice v G7 so zavezani ohranitvi pritiska na Kremelj," je zapisala na družbenem omrežju X.

EU je tako v skoraj treh letih od začetka ruske agresije na Ukrajino sprejel že 15 svežnjev sankcij. S 14., ki so ga članice sprejele konec junija, so med drugim omejili ruske prihodke od energentov in dostop Rusije do ključnih tehnologij. Med ukrepi preteklih svežnjev so še embargo na uvoz ruske nafte, prepoved uvoza in izvoza blaga, sektorske gospodarske sankcije in izključitev ruskih bank iz sistema SWIFT.

ZDA nakazale 20 milijard dolarjev pomoči za Ukrajino

ZDA so Ukrajini namenile 20 milijard dolarjev pomoči, ki so jo financirale z dobički zaseženega ruskega premoženja. Gre za del 50 milijard dolarjev vrednega svežnja, za katerega so se dogovorile države skupine G7.

Washington je sporočil, da je znesek nakazal posredniškemu skladu Svetovne banke za gospodarsko in finančno pomoč Ukrajini, kar pomeni, da denarja ne bo mogoče uporabiti v vojaške namene. Kot poroča Reuters, je ameriška administracija upala, da bi polovico denarja namenili vojaški pomoči, a bi bila za to potrebna odobritev kongresa.

Po besedah ameriške finančne ministrice Janet Yellen financiranje pomoči iz zamrznjenega ruskega premoženja pomeni, da mora "Rusija nositi stroške svoje nezakonite vojne namesto davkoplačevalcev". 20 milijard dolarjev bo Ukrajini dalo "kritično infuzijo podpore", ko se brani "pred neizzvano agresivno vojno", je poudarila Yellen.

Pomoč je bila nakazana po večmesečnem dogovarjanju med ZDA in njenimi zavezniki, o načinu uporabe ruskih sredstev v vrednosti približno 325 milijard dolarjev, ​​ki so bila zamrznjena od začetka ruske vojaške agresije na Ukrajino leta 2022.

Kot poroča BBC, so se oktobra države članice G7 strinjale, da bodo uporabile obresti, ki so bile ustvarjene z zaseženimi sredstvi, približno tri milijarde dolarjev na leto, za financiranje 50 milijard dolarjev vrednega posojila v 30 letih, pri čemer naj bi se izplačila začela do konca leta.

EU je s podobnim načinom financiranja Ukrajini namenil več kot 18 milijard evrov.

50 milijard dolarjev je namenjenih zagotovitvi, da ima Ukrajina "sredstva, ki jih potrebuje za vzdrževanje nujnih služb, bolnišnic in drugih temeljev svojega pogumnega upora", je pojasnila Yellen.

Pomoč je bila nakazana mesec dni, preden bo novi ameriški predsednik postal Donald Trump, ki je med predvolilno kampanjo obljubljal, da bo hitro končal vojno v Ukrajini in zanjo ne bo namenjal denarja ameriških davkoplačevalcev.