Ob tem so dodali, da je pripravljen vojno nadaljevati, če se Kijev in Zahod na njegovo ponudbo ne bosta odzvala.

Sorodna novica Neskončna vojna namesto mirovnih pogajanj in zakaj Kijev zavrača pogajalsko mizo

Trije viri, ki so seznanjeni z razpravami v Putinovem krogu, so povedali, da je ruski predsednik manjši skupini svetovalcev izrazil frustracije nad domnevnim zaviranjem pogajanj Zahoda in odločitvijo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da se s Kremljem ne misli pogajati.

"Putin se lahko bori, kolikor dolgo je treba, vendar je pripravljen tudi na prekinitev ognja in zamrznitev vojne," je dejal eden od Putinovih sodelavcev, ki je seznanjen z vsebino pogovorov.

Putin, ki se trenutno mudi na obisku v Belorusiji pri zavezniku Aleksandru Lukašenku, je na vprašanje o Reutersovem poročilu novinarjem odgovoril, da bi se morala mirovna pogajanja znova začeti.

"Naj se obnovijo," je dejal in dodal, da bi morala pogajanja sloneti na "realni situaciji na terenu" in načrtu, dogovorjenem v prejšnjih pogajanjih za premirje v prvih tednih vojne. "Ne pa na podlagi tega, kaj si ena stran želi," je dodal.

Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je v odgovoru Reutersu dejal, da je vodja Kremlja večkrat dal jasno vedeti, da je Rusija odprta za dialog za dosego svojih ciljev, in dodal, da si država ne želi "večne vojne".

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na omrežju X zapisal, da skuša ruski voditelj z "lažnimi signali" prek svojega ožjega kroga iztiriti konferenco za mir v Švici prihodnji mesec. "Putin nima trenutno nobene želje končati svoje agresije proti Ukrajini. Samo načelen in enoten glas svetovne večine ga lahko prisili, da izbere mir pred vojno," je dejal Kuleba.

Svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak pa je dejal, da si Putin želi, da bi zahodne demokracije sprejele poraz.

Cilj konference v Švici je poenotiti mednarodni konsenz, kako končati vojno. Konferenco so sklicali na pobudo Zelenskega, ki je dejal, da se je Putin ne bi smel udeležiti. Švica Rusije na pogovore ni povabila.

Gospodarstvo, podrejeno vojni?

Nekateri zahodni vojaški in politični analitiki so imenovanje ekonomista Andreja Belousova za ruskega obrambnega ministra prejšnji teden označili za pokazatelj, da rusko gospodarstvo prehaja v gospodarstvo, povsem podrejeno vojnim potrebam, pripravljeno na zmago v dolgotrajnem konfliktu. Imenovanje Belousova je sledilo ruskemu pritisku na bojišču in ozemeljskemu napredovanju v zadnjih tednih.

A viri pravijo, da bi Putin, ki je bil marca znova izvoljen za nov šestletni mandat, raje izkoristil trenutni zagon Rusije in končal vojno.

Glede na poznavanje pogovorov v vrhu Kremlja sta dva vira za Reuters povedala, da Putin meni, da so bili dosedanji dosežki v vojni dovolj veliki, da lahko državljanom to "prodajo kot zmago".

V največjih evropskih kopenskih spopadih po drugi svetovni vojni je na obeh straneh padlo že več 10.000 vojakov (po nekaterih podatkih celo več 100.000), Zahod pa je proti Rusiji uvedel obsežne sankcije.

Viri so za Reuters povedali, da Putin razume, da za večji preboj na fronti potrebuje razglasitev nove mobilizacije, česar pa si ne želi. Pri tem eden od virov opozarja na to, da je podpora Putinu padla po prvi delni mobilizaciji septembra 2022, ko je več tisoč moških zapustilo državo.

Peskov je dejal, da Rusija ne potrebuje mobilizacije in namesto tega v oborožene sile novači prostovoljce.

Možnosti za premirje "majhne"

A ne glede na signale iz Kremlja se možnost prekinitve ognja ali mirovnih pogajanj trenutno zdi oddaljena, navaja Reuters.

Zelenski je večkrat dejal, da mir pod Putinovimi pogoji "ni mogoč". Obljubil je, da bodo ukrajinske sile znova zavzele izgubljeno ozemlje, vključno s Krimom, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Leta 2022 je podpisal odlok, s katerim so kakršni koli pogovori s Putinom uradno razglašeni za prepovedane. Eden od virov je zato napovedal, da dogovora ne bo, dokler bo Zelenski na oblasti, razen če bi ga Rusija zaobšla in sklenila dogovor z Washingtonom.

Vendar pa je ameriški državni sekretar Antony Blinken prejšnji teden v govoru v Kijevu novinarjem dejal, da ne verjame, da Putina zanimajo resna pogajanja.

Ameriško zunanje ministrstvo vztraja pri stališču, da mora vsaka pobuda za mir spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.