Rusija ni tista, ki preprečuje izvoz pšenice iz Ukrajine, je v televizijskem intervjuju dejal ruski predsednik. Pri tem je dodal, da bi Ukrajina morala odstraniti mine iz svojih pristanišč na črnomorski obali, česar pa ruska vojska ne bi izkoristila za napade, je še obljubil.

Prav tako je dejal, da bi Rusija lahko omogočila varen prehod ukrajinskih ladij skozi Črno morje in dovolila uporabo pristanišč v mestih Mariupolj in Berjansk, ki jih trenutno nadzira, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Sorodna novica "To je tipični primer osvajalske vojne, ki je že davno ne bi smelo več biti"

Medtem pa je predsednik Afriške unije Macky Sall po srečanju s Putinom v Sočiju sporočil, da je ruski predsednik pripravljen pomagati pri povečanju dobav ukrajinskega žita. Njuno srečanje v Sočiju je potekalo na dan, ko je Čad zaradi pomanjkanja zalog žita razglasil izredne razmere.

Združeni narodi so sicer že opozorili, da se zlasti afriške države, ki več kot polovico svoje porabe pšenice uvozijo iz Ukrajine in Rusije, soočajo s krizo "brez primere". Cene hrane naj bi v Afriki presegle cene po arabski pomladi leta 2011 in prehranskih nemirih leta 2008.

Ukrajina je bila pred rusko invazijo namreč vodilna izvoznica koruze in pšenice ter je sama ustvarila 50 odstotkov svetovne trgovine s sončničnimi semeni in oljem. Trenutno pa so njena pristanišča še vedno blokirana, izvoz žita pa omejen.

Sall Putinu: Tudi afriške države so žrtve vojne v Ukrajini

Na dnevnem redu srečanja Salla in Putina so bile predvsem pomanjkanje hrane po svetu in zaloge žita, ki so obtičale v ukrajinskih pristaniščih. Sall je Putina pozval, naj se zaveda, da so tudi afriške države, čeprav daleč od prizorišča, žrtve konflikta.

Predsednik AU-ja je dejal, da bi moralo vse, kar zadeva hrano, žito, gnojila, ostati zunaj sankcij. Prav tako je opozoril, da zaradi sankcij afriške države nimajo več dostopa do ruskega žita in gnojil, ki so ključnega pomena za afriško kmetijstvo.

Putin v svojem govoru pred novinarji ni omenil dobave žita, vendar je dejal, da je bila Rusija vedno na strani Afrike in da si zdaj želi okrepiti sodelovanje.

Izrazil je pripravljenost poiskati načine za izvoz žita, ki je obtičalo v ukrajinskih pristaniščih, a je pri tem od Zahoda zahteval odpravo sankcij.

ZN sporočil, da se z Rusijo pogajajo o deblokadi ukrajinskih pristanišč

Združeni narodi so sporočili, da vodijo zapletena pogajanja z Rusijo glede deblokade ukrajinskih pristanišč in sprostitve več deset milijonov ton žita.

Koordinator ZN-a za krizo v Ukrajini Amin Awad je dejal, da so pogajanja za deblokade ukrajinskih pristanišč v teku. "Optimističen sem, da bodo pogajanja doživela preboj," je dejal, a pri tem opozoril, da gre za izjemno zapleten proces, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem ko potekajo prizadevanja za ponovno odprtje pristanišč, pa ZN preučuje tudi druge možnosti, kako iz Ukrajine odpeljati nujno potrebno žito, vključno s tovornjaki, vlaki ali prek pristanišč v sosednjih državah.

ZN: Ta vojna ne bo imela zmagovalca

Združeni narodi so opozorili, da v vojni v Ukrajini ne bo zmagovalcev, ruska invazija, ki poteka že sto dni, pa je za seboj pustila opustošenje in izgube. Humanitarno pomoč zaradi ruske vojne potrebuje 15,7 milijona ljudi, je opozoril koordinator ZN-a Awad.

"Ta vojna nima in ne bo imela zmagovalca," je dejal. "Nasprotno, že sto dni smo priča temu, kaj vse je izgubljeno: življenja, domovi, delovna mesta in obeti za prihodnost. Priča smo bili uničenju in opustošenju v mestih, krajih in vaseh. Prizaneseno ni šolam, bolnišnicam in zavetiščem," je Awad opozoril po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Pri tem je zatrdil, da se bodo prizadevanja ZN-a za odzivanje na uničujoče posledice vojne nadaljevala. "Predvsem pa potrebujemo mir. Vojna se mora končati takoj," je pozval, medtem ko pogajanja med Kijevom in Moskvo že več tednov stojijo na mrtvi točki.

"Številna naselja so bila osvobojena nacističnih oboroženih sil Ukrajine"

Rusija je sto dni po začetku invazije v Ukrajini sporočila, da je dosegla določene rezultate, zlasti pri zaščiti prebivalstva dveh proruskih samooklicanih republik Doneck in Lugansk.

Ruske oblasti so februarja kot glavni razlog za napad na Ukrajino navedle zaščito prebivalstva ukrajinskih regij Doneck in Lugansk. "V smislu zagotavljanja njihove zaščite se izvajajo ukrepi in doseženi so bili določeni rezultati," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

"Številna naselja so bila osvobojena nacističnih oboroženih sil Ukrajine in neposredno nacionalističnih elementov. Ljudem je bila dana priložnost za mirno življenje. Vendar se bo naše delo nadaljevalo, dokler ne bodo doseženi vsi cilji vojaške operacije," je še dodal.

Rusija je oblasti v Ukrajini večkrat označila za neonaciste in nacionaliste, Kijev pa opozarja, da se te označbe uporabljajo kot propaganda za upravičevanje konflikta.

Velika večina Severodonecka v ruskih rokah

Ukrajinska vojska je danes sporočila, da ji je ponoči uspelo zadržati položaje v tovarniškem mestu Severodonecku. "Boji se nadaljujejo v središču Severodonecka," je ukrajinski generalštab zapisal v poročilu o razmerah in dodal, da ruske sile nenehno obstreljujejo ukrajinske položaje v mestu, pa tudi v predmestjih Borivsk in Ustinivka ter v mestu Lisičanski na drugi strani reke Siverski Donec. Padec mesta Severodoneck bi Rusiji omogočil nadzor nad celotno regijo Lugansk.

"Obžalujem, da moram povedati, da je ruska vojska uspela s prodorom globoko v mesto, nadzorujejo večino mesta," je v nočnem nagovoru dejal ukrajinski regionalni guverner Sergij Gajdaj in povedal, da približno petina mesta predstavlja sivo cono. Ukrajinski vojaki vztrajajo na enem območju, v četrtek so zajeli šest ruskih vojakov. "Skeptikom bi rekel, naj ne odpišejo Severodonecka. Prezgodaj je za to. Mesto se drži."

Poleg tega je generalštab poročal o ruskih letalskih napadih na vas Mirna Dolina in neuspešnih poskusih vdora v bližnji naselji Metiolkin in Bilohorivka.

Po navedbah ukrajinske vojske so bili neuspešni tudi ruski poskusi, da bi Severodoneck z napadom na območje okoli Bahmuta odrezali od oskrbovalnih linij proti zahodu.

Na območju okoli Slovjanska naj bi ruske sile napredovale počasi. Poročilo navaja, da so mesto poskušale napasti iz Limana, in dodaja, da so bile ruske ofenzive s severa potisnjene nazaj, zaradi česar je sovražnik utrpel velike izgube.

V Harkovu ubit francoski prostovoljec

V obstreljevanju ukrajinskega mesta Harkov je bil ubit francoski prostovoljni borec, so potrdile francoske oblasti. "Seznanjeni smo z žalostno novico, da je bil francoski državljan smrtno ranjen med spopadi v Ukrajini. Vse opozarjamo, da je celotna država vojno območje in odsvetujemo vsa potovanja v Ukrajino, ne glede na razlog," je sporočil tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva.

Radijska postaja Europe 1 je v četrtek poročala, da se je mladenič pridružil tuji obrambni enoti v Ukrajini in da se je boril v okolici Harkova, ki ga ruske sile močno obstreljujejo.

Številni tujci so se odzvali pozivu Zelenskega po pomoči pri zaustavitvi ruske agresije. Ukrajinska vlada je marca število tujih borcev na njeni strani ocenila na približno 20.000, čeprav ta številka ni bila preverjena.

To ni prva smrt prostovoljnega borca, saj je konec aprila britanska vlada potrdila, da je bil v Ukrajini ubit eden od britanskih državljanov, ki so ga mediji opredelili kot 36-letnega vojaškega veterana, drugega pa še pogrešajo.

Ranjena Reutersova novinarja

Medtem pa Reuters poroča, da sta dva njihova novinarja utrpela lažje poškodbe, ko sta se na poti v Severodoneck znašla pod streli. Potovala sta v vozilu, ki so jima ga priskrbeli proruski separatisti. Prav tako so jim separatisti dodelili tudi voznika, ki pa je bil med obstreljevanjem ubit. Agencija ni navedla dodatnih podrobnosti.

V ponedeljek je bil na vzhodu Ukrajine ubit francoski novinar Frederic Leclerc-Imhoff, ki je bil na krovu humanitarnega avtobusa s civilisti, ki so bežali pred ruskim bombardiranjem. Od začetka ruske invazije pa je bilo po podatkih organizacije Novinarji brez meja med poročanjem o konfliktu v Ukrajini ubitih najmanj osem novinarjev.

Stoltenberg svari pred dolgotrajnostjo konflikta

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je zahodne države posvaril, naj se pripravijo na "dolgo pot", poroča BBC. Po srečanju z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom v Washingtonu je dejal, da morajo biti države pripravljene na dolgo pot, "saj vidimo, da je ta vojna postala vojna izčrpavanja, v kateri Ukrajinci plačujejo visoko ceno za obrambo lastne države na bojišču, hkrati pa je vidno tudi, da ima velike žrtev tudi Rusija".

"Naša odgovornost je zagotoviti podporo Ukrajini. Večina vojn – in tudi najverjetneje tudi ta vojna – se v neki fazi konča za pogajalsko mizo, vendar vemo, da je to, kar se dogaja za pogajalsko mizo, zelo tesno povezano s situacijo na terenu, na bojišču, zato jim moramo pomagati, jih podpirati, da bodo lahko dosegli najboljši mogoči izid tega konflikta."

"Svet se končno odpoveduje ruski nafti"

Ukrajinske sile so v bojih za Severodoneck dosegle nekaj uspehov, vendar se razmere na območju Donbasa v zadnjih 24 urah niso spremenile, je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V četrtek je dejal, da je pod ruskim nadzorom petina ukrajinskega ozemlja, vključno z že anektiranim Krimskim polotokom in ozemljem na vzhodu, ki je od leta 2014 v rokah proruskih separatistov.

Srditi boji na vzhodu Ukrajine v zadnjih tednih predstavljajo eno od najbolj smrtonosnih faz vojne, ki traja 100 dni. Obe strani sta utrpeli velike izgube. Ruske enote prodirajo na območju Donbaškega bazena, pri čemer skušajo obkoliti ukrajinske enote na območju Luganska in Donecka. Kijev upa, da bodo nove dobave orožja, ki ga pošiljajo ZDA in nekatere druge države, pomagale pri ustavitvi ruskega prodora in ponovni osvojitvi zasedenih ozemelj. Zelenski je v četrtkovem večernem videonagovoru izpostavil predvsem dobavo ameriškega raketnega sistema himars. "To orožje bo resnično pomagalo rešiti življenja naših ljudi in zaščititi našo državo," je dejal, zahvalil pa se je tudi Švedski, ki je v četrtek Ukrajini med drugim obljubila dobavo protiladijskih raket.

Odzval se je tudi na sprejetje novega svežnja sankcij EU-ja proti Rusiji, ki vključuje delni embargo na uvoz ruske nafte. "Svet se končno odpoveduje ruski nafti," je dejal ukrajinski predsednik.

"Okupirano ozemlje naše države je zdaj območje popolnega uničenja, za kar je odgovorna Rusija," je še dejal Zelenski.

Rusija je obtožila ZDA, da z napovedjo nove pošiljke orožja v vrednosti 700 milijonov dolarjev, ki bo vključevala tudi napredne rakete z dosegom do 80 kilometrov, prilivajo olje na ogenj. Ameriška administracija vztraja, da so dobili zagotovila od Kijeva, da ne bodo uporabljali raketnih sistemov za uničenje tarč na ruskih tleh. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je na Twitterju danes zapisal, da Ukrajina ne namerava uporabiti ameriškega orožja za napad na rusko ozemlje in da njihovi partnerji vedo, kje je uporabljeno njihovo orožje.

Medtem je ruska pacifiška flota začela enotedenske vojaške vaje, na katerih sodeluje več kot 40 ladij in do 20 letal, BBC navaja informacije obrambnega ministrstva. V četrtek je Moldavija prepovedala oddajanje ruskih novičarskih programov, da bi tako preprečila moskovsko propagando.

Ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova je v intervjuju za Reuters povedala, da tožilstvo preiskuje sume vojnih zločinov v Ukrajini, med njimi so tudi obtožbe o prisilni deportaciji otrok v Rusijo. "Imamo več kot 20 primerov prisilnih selitev ljudi. Od prvega dneva vojne smo odprli preiskavo tega genocida," je dejala. Sredi maja je ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ljudmila Denisova dejala, da je Rusija preselila več kot 210.000 otrok, skupno pa več kot 1,2 milijona ljudi, za katere Kijev trdi, da so bili deportirani proti svoji volji. Rusija je v preteklih mesecih dejala, da ponuja humanitarno pomoč tistim, ki želijo prostovoljno zapustiti Ukrajino. V ponedeljek je ruska agencija Tass citirala neimenovanega uradnika, da je "iz Ukrajine in območja Donbasa mejo z Rusko federacijo prečkalo več kot 1,55 milijona ljudi, med njimi je bilo več kot 254.000 otrok", navaja Guardian.