Voditelji so na vrhu v ZDA sprejeli skupno izjavo, v kateri so se zavezali nadaljnji pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo.

V ta namen so ustanovili posebno Natovo poveljstvo za usklajevanje zahodne pomoči Ukrajini in urjenja njenih vojakov. Cilj poveljstva, imenovanega NSATU, je zagotoviti, da bo pomoč Kijevu predvidljivejša, vzdržna in usklajena. Podpora bo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, piše v izjavi.

Obenem so se predsedniki vlad in držav članic Nata zavezali dolgoročni varnostni pomoči Ukrajini. "Zaveznice nameravajo v prihodnjem letu nameniti financiranje v vrednosti najmanj 40 milijard evrov, pri čemer si bodo sorazmerno razdelile breme," so še zapisali voditelji. Prav tako so pozdravili odločitev generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, da v Kijev pošlje visokega predstavnika zavezništva.

Letala F-16 iz Danske in Nizozemske

"Medtem ko govorimo, poteka dobava letal F-16 Ukrajini, in sicer iz Danske in Nizozemske," je na pogovoru ob robu vrha severnoatlantskega zavezništva v ameriški prestolnici povedal Blinken.

"Ta letala bodo letos poleti letela po ukrajinskem nebu, da se bo lahko Ukrajina še naprej učinkovito branila pred rusko agresijo," je še dejal in dodal, da Zahod s tem sporočilo pošilja tudi ruskemu predsedniku Putinu. "Če bo vztrajal, se bo škoda za Rusijo in njene interese samo še bolj poglabljala," je poudaril ameriški zunanji minister.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu na družbenih omrežjih zapisal, da bo dobava omenjenih letal pripomogla k hitrejšemu koncu vojne. "Letala F-16 približujejo pravičen in trajen mir," je dejal ukrajinski predsednik, ki zahodne države praktično od začetka ruske vojne pred več kot dvema letoma poziva k dobavi sodobnih bojnih letal.

Ameriški predsednik Joe Biden je avgusta lani zavezniškim državam dal zeleno luč za dobavo v ZDA izdelanih letal Ukrajini, zdaj pa so jih začele tudi dobavljati. Kot je danes ob robu vrha Nata dejal Zelenski, se sicer razpravlja le o desetih ali dvajsetih letalih, kar pa po njegovi oceni ne bo zadostovalo.

"Tudi če jih bo 50, to še ni nič. Rusi jih imajo 300," je poudaril ukrajinski predsednik in ocenil, da dokler Ukrajina ne bo imela vsaj 128 bojnih letal, na nebu ne bo mogla konkurirati Rusiji.

Nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini je sicer ena od osrednjih tem tridnevnega zasedanja voditeljev članic zveze Nato, ki ga v ameriški prestolnici gosti Biden. Že pred začetkom vrha je več članic napovedalo tudi dobavo sistemov zračne obrambe Kijevu.

Za dobavo letal F-16 Ukrajini se je odločila tudi Norveška, kar je premier skandinavske države Jonas Gahr Store napovedal že avgusta lani med obiskom v Kijevu. Danes je nato ob robu vrha v Washingtonu sporočil, da bodo dobave začeli še letos. "V kombinaciji s sistemi zračne obrambe bodo bojna letala ključnega pomena za obrambo Ukrajincev pred ruskimi zračnimi napadi," je dodal.

Ruski letalniki in rakete nad Ukrajino

Rusija je v sredo izstrelila 20 brezpilotnih letalnikov in pet raket nad Ukrajino, pri čemer je ubila dva človeka v Odesi. V napadu je bila poškodovana pristaniška in energetska infrastruktura na severozahodu države.

V južni oblasti Odesa sta bila v raketnem napadu ubita voznik tovornjaka in varnostnik. Poškodovani so bili skladišče v pristanišču, tovornjaki in civilna ladja, je dejal regionalni guverner Oleg Kiper. En mornar je bil ranjen.

Odesa je osrednje vozlišče za ukrajinski izvoz po Črnem morju. Tamkajšnja pristaniška infrastruktura je bila večkrat tarča ruskih napadov. Moskva sicer zanika, da v Ukrajini napada civiliste oziroma civilno infrastrukturo.

V ločenem napadu so ruski letalniki poškodovali energetsko poslopje v severozahodni oblasti Rivne, je sporočil državni operater omrežja Ukrenergo. Izbruhnil je požar, ki je že zamejen. Žrtev ni bilo, je dejal guverner Oleksandr Koval.

Napad je povzročil začasno prekinitev dobave z elektriko. Ukrajina je bila sicer prisiljena uvesti redne več ur dolge električne mrke zaradi premajhne dobave elektrike kot posledice precejšnje škode, ki jo je Rusija povzročila na ukrajinskem električnem omrežju.

Ukrajinske zračne sile so medtem sporočile, da so sestrelile 14 od 20 ruskih letalnikov nad osmimi regijami. Prestregli naj bi tudi tri od štirih ruskih raket Kh-59/Kh-69.

Kijev pozval ukrajinske državljane v tujini, naj se pridružijo boju

Ukrajina medtem poziva svoje državljane v tujini, naj se pridružijo boju proti ruski agresiji. S tem namenom sta Kijev in Varšava, ki gosti največje število ukrajinskih državljanov zunaj domovine, sklenila dogovor o oblikovanju posebne prostovoljske legije. Ukrajinska vojska upa, da bo tako vsaj nekoliko olajšala svoje težave s pomanjkanjem ljudi na fronti.

Dogovor o oblikovanju posebne enote s sedežem na Poljskem sta v ponedeljek s podpisom novega varnostnega sporazuma v Varšavi sklenila voditelja držav, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in poljski premier Donald Tusk.

"Vse Ukrajince v Evropi pozivamo, naj se pridružijo Ukrajinski legiji. Vaš prispevek je neprecenljiv v našem boju za svobodo in neodvisnost," je v torek sonarodnjakom v tujini na družbenih omrežjih sporočil ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov.

Po skoraj dveh letih in pol intenzivnih spopadov z ruskimi silami se ukrajinska vojska vse bolj spopada s pomanjkanjem kadra, da zapolni svoje vrste.

Samo na Poljskem, ki gosti največjo ukrajinsko skupnost, po nekaterih ocenah živi 300.000 ukrajinskih moških, primernih za bojevanje, piše francoska tiskovna agencija AFP. Poljska in Nemčija sta bili dolgo glavni državi za Ukrajince, ki so se selili na Zahod, njihova populacija pa se je še bistveno povečala po začetku ruske agresije februarja 2022.

Ukrajinska vojska upa, da bo tako v svoje vrste privabila nove rekrute. Predtem so aprila ukrajinske oblasti začasno ukinile večino konzularnih storitev za vojaške obveznike v tujini, torej moške, stare od 18 do 60 let. Starostno mejo za vpoklic v vojsko pa so znižali s 27 na 25 let, da bi olajšali mobilizacijo.

Umerov je dejal, da bodo tisti, ki se bodo pridružili novi legiji na Poljskem, tam usposobljeni za bojevanje, prav tako pa naj bi prejeli najboljšo opremo. Veliko število žrtev in dejstvo, da konca vojne ni na vidiku, sicer pomeni, da se marsikateri Ukrajinec želi izogniti vpoklicu, s tem namenom številni tudi bežijo iz države.