Sergej Šojgu. Foto: EPA
Sergej Šojgu. Foto: EPA

Dodal je, da Moskva ne priznava pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v Haagu.

"Ne priznavamo pristojnosti tega sodišča, nismo pogodbenica ustreznega statuta, zato ne priznavamo teh nalogov. Poleg tega menimo, da sta precej absurdna, tako kot zadnja dva naloga, ki sta se nanašala na predsednika države in komisarko za pravice otrok," je dejal Peskov.

Na podlagi obtožb o deportacijah ukrajinskih otrok je namreč marca lani ICC izdal naloga za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove.

V torek pa je sodišče izdalo še naloga za prijetje Šojguja in Gerasimova, ki jima očita vojne zločine v Ukrajini. Odgovorna naj bi bila za neposredne napade na civilne cilje v Ukrajini.

ICC nima lastnih organov za izvrševanje nalogov za prijetje. Pri njihovem izvajanju se tako zanaša na pravosodne sisteme svojih 124 članic, da mu izročijo osumljence, ko so na njihovem ozemlju. Niti Rusija niti Ukrajina sicer nista članici ICC-ja.

Belousov ameriškega kolega posvaril zaradi ameriškega orožja Ukrajini

Obrambna ministra Rusije in ZDA pa sta v torek opravila telefonski pogovor, v katerem sta si izmenjala poglede v povezavi z Ukrajino, je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. To je bil prvi pogovor ameriškega ministra Lloyda Austina z novim ruskim ministrom Andrejem Belousovom, ki je vodenje ministrstva prevzel maja.

Belousov je "opozoril na nevarnost nadaljnjega zaostrovanja razmer v povezavi s stalno dobavo ameriškega orožja ukrajinskim oboroženim silam".

V Moskvi so zapisali, da je pogovor potekal na pobudo ZDA, ministra pa da sta si izmenjala poglede tudi glede drugih, sicer nenavedenih tem.

Pogovore so potrdili tudi na ameriškem obrambnem ministrstvu, kjer so poudarili pomen ohranitve stikov z Rusijo v času vojne v Ukrajini.

Odnosi med državama so se v zadnjih tednih sicer dodatno zaostrili, potem ko je Washington Kijevu dal dovoljenje, da z ameriškim orožjem cilja tarče tudi znotraj mednarodno priznanih meja Rusije.

Rusko zunanje ministrstvo je nato v ponedeljek ameriško veleposlanico Lynne Tracy poklicalo na pogovor zaradi ukrajinskega napada na ukrajinski polotok Krim pod rusko zasedbo, saj so prepričani, da so zanj odgovorne ZDA. Ob tem so ZDA posvarili pred posledicami.

Rusija je sporočila, da je Ukrajina v nedeljo v napadu na Sevastopol uporabila raketo dolgega dosega, ki so jo dobavile ZDA in naj bi bila opremljena s kasetnim strelivom. Raketa je zadela območje pristaniškega mesta s peščenimi plažami in hoteli. Ubiti so bili štirje ljudje, med njimi dva otroka, ranjenih je bilo približno 150 ljudi.

Washington je poudaril pomen ohranitve stikov z Rusijo v času vojne v Ukrajini. Foto: Reuters
Washington je poudaril pomen ohranitve stikov z Rusijo v času vojne v Ukrajini. Foto: Reuters

Izmenjava ujetnikov

Medtem sta si Rusija in Ukrajina ob posredovanju Združenih arabskih emiratov izmenjali vojne ujetnike. Vsaka je v torek izpustila 90 ujetnikov.

Na ukrajinski strani gre za vojake različnih enot, nekateri od njih so se borili tudi v Mariupolju, preden so mesto zavzele ruske sile.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek zagotovil, da si bodo še naprej prizadevali, da se bodo lahko tudi preostali vojni ujetniki vrnili v domovino.

"Mislimo na vse naše ljudi v ruskem ujetništvu. Še naprej si prizadevamo, da bi vse izpustili," je dejal Zelenski. Zahvalil se je še Združenim arabskim emiratom za njihovo vlogo posrednika. Obe strani sta objavili videoposnetke izpuščenih in srečnih vojakov.

Izmenjavo vojakov so potrdili tudi v Moskvi, kjer so dodali, da so vojake v prestolnico prepeljali z vojaškim transportnim letalom.

Med tokratno izmenjavo ujetnikov se je prvič od začetka vojne v Ukrajini zgodilo, da sta se neposredno srečala komisarja za človekove pravice obeh držav. Ukrajinski komisar Dmitro Lubinec in njegova ruska kolegica Tatjana Moskalkova sta zabeležila stanje izpuščenih vojnih ujetnikov, da bi ugotovila, če je v ujetništvu prišlo do kršitev njihovih človekovih pravic. Moskalkova je ob tem povedala, da sta govorila o možnostih za izmenjavo zajetih civilistov.

Pogovori o izmenjavi vojnih ujetnikov so med zadnjimi še obstoječimi stiki med sprtima stranema. Ruski predsednik Vladimir Putin je v začetku meseca število ruskih vojakov v ukrajinskem ujetništvu ocenil na 1348. Medtem je število ukrajinskih vojnih ujetnikov ocenil na več kot 6000.

Doslej sta strani izvedli več kot 50 izmenjav zapornikov, zadnjo konec 31. maja, ko je vsaka stran izpustila 75 vojnih ujetnikov. Tudi takrat je bil posrednik ZAE, tisto pa je bila prva izmenjava ujetnikov po skoraj štirih mesecih.

Uničena točka za nadzor sevanja

Ruska uprava ukrajinske jedrske elektrarne v Zaporožju je sporočila, da je bila v ukrajinskem obstreljevanju uničena točka za nadzor sevanja v Veliki Znamijanki. Uprava je dodala, da stopnja radioaktivnega sevanja ne presega varnih meja.

Ruske enote so zasedle elektrarno na začetku vojne, Moskva in Kijev pa se odtlej vzajemno obtožujeta, da ogrožata njeno varnost.