Mestece Nju Jork, ki je imelo pred začetkom ruske invazije v Ukrajini februarja 2022 približno 10.000 prebivalcev, je bilo v zadnjih mesecih večkrat tarča ruskih napadov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva z zavzetjem Nju Jorka stopnjuje pritisk na vzhodu Ukrajine, od koder že več tednov poroča o napredovanju svojih sil. Nedavno so ruske sile zavzele vas Sviridonivka in kraj Zalizne v Donecku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razmere na vzhodni fronti označil za "težke".

Rusija je nadaljevala napade z raketami in brezpilotnimi letalniki na več ukrajinskih regij. Večino le-teh je zračna obramba sestrelila.

Ruske sile so ponoči napadle ukrajinske regije Kijev, Herson, Vinica, Sumi, Dnipropetrovsk, Mikolajiv, Kirovograd, Hmeljnicki in Černigiv s 26 letalniki in petimi raketami, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform. Zračna obramba je sestrelila 25 letalnikov in tri rakete.

Tarča ruskih napadov je bila tudi regija Ternopil, v kateri je bil po navedbah lokalnih oblasti poškodovan industrijski objekt. Izbruhnil je tudi požar, ki ga gasilci še niso pogasili.

Za zdaj o morebitnih žrtvah napadov ne poročajo, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

V Zaporožju ubit 14-letni deček

Guverner ukrajinske južne pokrajine Zaporožje Ivan Fedorov je sporočil, da je umrl 14-letni deček, ko je ruski izstrelek zadel kiosk le nekaj metrov stran od otroškega igrišča v vasi Malokaterinivka.

Pred tem je policija sporočila, da so bili v incidentu ranjeni štirje otroci, stari med 11 in 17 let. Ranjena je bila tudi 18-letnica.

Prepoved delovanja z Rusijo povezane cerkve

Ukrajinski poslanci in poslanke so medtem izglasovali predlog zakona, ki prepoveduje delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo, vključno z Ukrajinsko pravoslavno cerkvijo moskovskega patriarhata.

Predlog zakona, za katerega je glasovalo 265 poslancev in poslank, prepoveduje delovanje tujih verskih organizacij, ki imajo sedež v državi, ki je izvedla oziroma izvaja agresijo v Ukrajini, zaseda del ukrajinskega ozemlja ali podpira agresijo v Ukrajini, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

"Glede na to, da je Ruska pravoslavna cerkev ideološko nadaljevanje režima države agresorke, da je sokriva pri vojnih zločinih, storjenih v imenu Ruske federacije, in ideologije 'ruskega sveta', so dejavnosti Ruske pravoslavne cerkve v Ukrajini prepovedane," piše v predlogu zakona, še navaja Ukrinform.

Preden bo zakon začel veljati, ga mora podpisati še ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je danes na družbenih omrežjih pozdravil sprejetje predloga. Ob tem je dejal, da si bo vlada v Kijevu še naprej prizadevala krepiti Ukrajino in ukrajinsko družbo.

Vodja kabineta Volodimirja Zelenskega Andrij Jermak je potrditev predloga zakona že pozdravil. "V Ukrajini ne bo Moskovske cerkve," je zapisal na Telegramu. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je bila do predloga kritična. Opozorila je, da Kijev z njim poskuša uničiti pravo pravoslavno vero.

Na potrditev predloga zakona se je odzvala tudi Ruska pravoslavna cerkev. Njen tiskovni predstavnik Vladimir Legojda je na Telegramu zapisal, da je to nezakonito dejanje in eno najhujših kršitev načela svobode vesti in človekovih pravic.

Z Rusijo povezana Ukrajinska pravoslavna cerkev je že leta 2022 pretrgala vezi z Rusko pravoslavno cerkvijo, a jo ukrajinski poslanci in poslanke obtožujejo, da kljub invaziji sodeluje z ruskimi duhovniki. V Ukrajini deluje tudi Pravoslavna cerkev Ukrajine, ki je leta 2019 postala neodvisna od moskovskega patriarhata.

Češka bo uporabila ruska sredstva za nakup streliva

Češka bo del obresti od sredstev ruske centralne banke, ki jih je zamrznil EU, uporabila za nakup velikokalibrskega streliva za Ukrajino, je po poročanju Guardiana sporočilo češko obrambno ministrstvo.

Zahodne države so namreč zamrznile za približno 300 milijard dolarjev ruskih sredstev.
Države Unije jemljejo obresti na račun ruskih sredstev in jih vlagajo v sklad, namenjen za pomoč Ukrajini v njenem boju proti Rusiji.

Kremelj je ta načrt označil za krajo in napovedal pravne postopke zoper vpletene.

Belorusija naj bi krepila sile ob Ukrajini

Belorusija je v ponedeljek sporočila, da je poslala dodatne enote, letala in oklepna vozila na mejo z Ukrajino.

Pred tem je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko sporočil, da je država na mejo napotila skoraj tretjino svoje vojske, kar je Ukrajina zanikala.

Kijev pravi, da ni opazil povečanja števila beloruskih enot ob meji, Lukašenkovo izjavo pa je označil za retoriko, katere namen je zadovoljiti ruskega predsednika Vladimirja Putina.