Olaf Scholz in Volodimir Zelenski sta se v Kijevu poklonila padlim ukrajinskim vojakom. Foto: AP
Olaf Scholz in Volodimir Zelenski sta se v Kijevu poklonila padlim ukrajinskim vojakom. Foto: AP

To je šele drugi obisk Scholza v Kijevu od začetka ruske invazije v Ukrajini pred skoraj tremi leti. Junija leta 2022 se je v ukrajinsko prestolnico odpravil s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in takratnim italijanskim premierjem Mariem Draghijem. Še pred tem je ukrajinsko prestolnico obiskal tik pred izbruhom vojne.

Kot poročajo nemški mediji, je namen Scholzevega obiska zagotoviti Ukrajini, da bo Berlin kljub menjavi v Beli hiši in ruskim uspehom na fronti še naprej njen trdni zaveznik. "Nemčija bo ostala največja podpornica Ukrajine v Evropi," je med potjo Scholz zapisal na omrežju X.

Tudi v Nemčiji se napovedujejo politične spremembe, saj bodo po razpadu vladajoče koalicije februarja prihodnje leto potekale predčasne parlamentarne volitve. Nemčija je glede podpore Ukrajini razdeljena – nekateri menijo, da bi moral Berlin storiti še več, drugi pa opozarjajo, da bi morala država finančno in vojaško pomoč Ukrajini zmanjšati.

Nemški kancler se bo v Kijevu srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki naj bi ta teden na zasedanju predstavnikov zveze Nato v Bruslju znova pritisnil na zavezništvo, naj medse povabi Ukrajino. Med srečanjem z Zelenskim bo Scholz najavil novo nemško vojaško pomoč Ukrajini, vredno 650 milijonov evrov, ki jo bodo dostavili še ta mesec.

Kakšno vojaško pomoč vsebuje najnovejši sveženj nemške pomoči, še ni znano.

Vojna v Ukrajini divja že skoraj tri leta. Na fotografiji posledice ruskega napada na Dnipropetrovsk. Foto: Reuters
Vojna v Ukrajini divja že skoraj tri leta. Na fotografiji posledice ruskega napada na Dnipropetrovsk. Foto: Reuters

Prejšnji teden je Nemčija zvezi Nato ponudila možnost namestitve sistemov zračne obrambe patriot na Poljskem, teden pred tem pa Ukrajini v novi pošiljki namenila več deset oklepnikov, artilerijo in brezpilotna letala.

Nemčija je druga največja obrambna podpornica Ukrajine za ZDA. Glede na velikost gospodarstev pa države v severni in vzhodni Evropi Ukrajini namenjajo več.

Zelenski: Najprej krepitev, nato pogajanja

Zelenski je medtem v pogovoru za japonsko tiskovno agencijo Kyodo dejal, da mora Ukrajina za vnovično pridobitev delov ozemlja, ki ga okupirajo ruske sile, najti diplomatsko rešitev. "A takšne poteze bomo potegnili šele, ko bomo prepričani, da smo dovolj močni," je dodal. Povedal je še, da novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in njegova ekipa preučujeta ukrajinski "načrt za zmago", da pa v kratkem pričakuje pogovore z njimi, da bi jim razložil vse podrobnosti svojega načrta za končanje vojne.

Da Ukrajina pred začetkom pogovorov z Rusijo potrebuje več orožja in vabilo v Nato, je Zelenski poudaril tudi v nedeljo, ko so v Kijev prispeli novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas in nova evropska komisarka za širitev Evropske unije Marta Kos. "Šele ko bo Ukrajina ob pomoči partnerjev močnejša, lahko začnemo pogajanja," je povedal Zelenski. To med drugim pomeni, da mora Zahod Kijevu dobaviti sveženj orožja, ki je opredeljen v oktobra predstavljenem načrtu za zmago Ukrajine v vojni z Rusijo. Med drugim potrebujejo "zadostno število kosov orožja dolgega dosega".

Načrt za zmago vključuje tudi povabilo Ukrajini za članstvo v Natu, ki je po besedah Zelenskega drugi pogoj za začetek kakršnih koli pogajanj z Rusijo. Poleg tega je treba pred začetkom določiti dnevni red srečanja "z enim ali drugim morilcem", je še povedal in poudaril, da morata v pogovorih poleg Ukrajine in Rusije sodelovati tudi EU in zveza Nato. Za pravičen mir v Ukrajini pa je ključna tudi pridružitev države EU-ju, je dodal ukrajinski predsednik. V Kijevu si želijo, da bi že na začetku prihodnjega leta odprli dva sklopa pogajalskih poglavij.