"Če želimo ustaviti najbolj vročo fazo vojne, je treba pod okrilje Nata vzeti ozemlje Ukrajine, ki ga imamo pod nadzorom," je dejal v pogovoru za britansko televizijo Sky News. Zatem bi lahko Ukrajina poskusila s pogajanji, "na diplomatski način", doseči vrnitev ozemlja, ki je trenutno pod nadzorom Rusije, je dejal.
O tovrstnem načrtu doslej niso razpravljali, ker ga ni nihče predlagal, je dodal v intervjuju. Kot je sicer še poudaril, bi moral Nato predvsem ponuditi članstvo celotni državi, vključno z zasedenimi ozemlji.
"Vabila ne moreš dati le enemu delu države," je dejal Zelenski. V tem primeru bi namreč priznali, da je Ukrajina le določeno ozemlje, drugo pa je Rusija.
Veliko strani sicer Ukrajini predlaga prekinitev ognja, a brez mehanizma, ki bi Rusiji preprečil ponoven napad, je to preprosto prenevarno, je še povedal. Tovrstno zagotovilo po besedah Zelenskega lahko nudi le članstvo v Natu.
Kim je izrazil podporo severnokorejske vlade, vojske in ljudi za politike Rusije v "obrambi njene suverenosti in ozemeljske celovitosti pred ukrepi imperialistov za hegemonijo".
Severna Koreja in Rusija sta sklenili obsežno strateško partnerstvo, ki vključuje tudi dogovor o vzajemni obrambi. V Rusijo naj bi prišlo več kot 10.000 severnokorejskih vojakov, ki naj bi sodelovali v bojih proti ukrajinskim silam na ozemlju Rusije v Kurski oblasti.
Kijev predlaga poziv Nata že prihodnji teden
Reuters medtem poroča, da je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga članice Nata v pismu pozval, naj na vrhu v Bruslju prihodnji teden Ukrajino povabijo v zavezništvo.
Članstvo v Natu je del "načrta za zmago", ki ga je Zelenski predlagal prejšnji mesec.
Ukrajina sicer pravi, da sprejema to, da se Natu ne more pridružiti pred koncem vojne, a dodaja, da bi poziv za članstvo v tem trenutku predsedniku Rusije Vladimirju Putinu pokazal, da ne more doseči enega svojih glavnih ciljev, preprečiti članstvo Ukrajine v zahodnem vojaškem zavezništvu.
"Poziv ne bi smel biti dojet kot stopnjevanje," je v pismu zapisal Sibiga. Diplomati v Natu medtem pravijo, da med članicami ni konsenza glede poziva Ukrajini. Takšna odločitev bi namreč terjala strinjanje vseh 32 članic. Nato je razglasil, da se bo Ukrajina nekoč pridružila zavezništvu in da je ta pot "nepovratna", uradnega poziva za članstvo ali konkretne časovnice zanj pa ni.
BBC poroča, da zdaj ni predstavljivo, da bi Rusija dopustila pridružitev katerega koli dela Ukrajini Natu.
Rusija nadzira 18 odstotkov Ukrajine
Zelenski je že v preteklosti nakazal, da bi se vojna v Ukrajini v prihajajočem letu lahko končala, če bi njene zaveznice pokazale zadostno mero odločenosti.
Rusija sicer trenutno po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nadzoruje približno 18 odstotkov mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, vključno s polotokom Krim, ki si ga je priključila leta 2014. Od začetka invazije februarja 2022 je Moskva zavzela še dele štirih oblasti na vzhodu in jugu države, Donecka, Hersona, Luganska in Zaporožja.
Kijev je že večkrat zavrnil možnost, da bi v zameno za mir predal del svojega ozemlja.
Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump, ki bo funkcijo prevzel januarja prihodnje leto, je v času predvolilne kampanje obljubljal, da bo vojno v Ukrajini končal v "24 urah", ne da bi pojasnil, kako.
Njegov podpredsednik JD Vance je medtem nakazal, da bi to pomenilo, da bo morala Ukrajina sprejeti kompromise, ki bi verjetno predstavljali odrekanje Krimu in ozemlju v Doneškem bazenu, piše BBC.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje