Scholz je nenapovedano obiskal Kijev in se srečal s predsednikom Volodomirjem Zelenskim, ki je znova pritisnil na nemškega kanclerja glede možnosti dobave nemškega raketnega sistema dolgega dosega taurus.

Z raketami taurus bi namreč Ukrajinci lahko streljali globoko na rusko ozemlje, toda Scholz se ni pustil prepričati in je znova zavrnil možnost dobave nemških raketnih sistemov, češ da bi Ukrajinci visokotehnološko orožje lahko uporabili le s pomočjo nemške vojske.

Pred tem je sicer napovedal, da bo Nemčija do konca leta Ukrajini namenila vojaško pomoč v vrednosti 650 milijonov evrov, toda uradniki v Berlinu so pozneje priznali, da gre za pomoč, ki je bila napovedana že prej.

Scholz je v Kijevu poudaril še, da je Nemčija od začetka ruske invazije leta 2022 za vojaško podporo Ukrajini porabila 28 milijard evrov, ta znesek pa poleg sistemov zračne obrambe vključuje tudi tanke, havbice, helikopterje, letalnike, strelivo in rezervne dele. "Tudi v prihodnje ne bomo popuščali," je dejal.

Meni tudi, da Rusija v pogajanjih Ukrajini ne sme vsiliti miru in da "v prizadevanjih za pošten, pravičen in trajen mir nobena odločitev ne sme biti sprejeta brez Ukrajine". Zelenski je sicer večkrat poudaril, da bi morala Ukrajina čim prej prejeti tudi vabilo za članstvo v Natu, kar je po njegovem mnenju pogoj za začetek kakršnih koli pogajanj z Rusijo.

Scholz je bil glede tega danes znova zadržan, češ da je bila pot Ukrajine do članstva v Natu že začrtana, toda na zadnjih dveh srečanjih voditeljev članic Nata lani in letos so države zgolj potrdile, da bi morala Ukrajina nekoč postati članica zavezništva, niso pa omenili nikakršne časovnice.

Ukrajinski predsednik je bil kritičen do Scholza tudi zaradi njegovega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sredi novembra. Izrazil je bojazen, da bi takšni pogovori lahko privedli do prekinitve mednarodne izolacije Kremlja in zmanjšanja diplomatskega pritiska na ruskega voditelja.

"Največja podpornica Ukrajine v Evropi"

To je šele drugi obisk Scholza v Kijevu od začetka ruske invazije v Ukrajini pred skoraj tremi leti. Junija leta 2022 se je v ukrajinsko prestolnico odpravil s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in takratnim italijanskim premierjem Mariem Draghijem. Še pred tem je ukrajinsko prestolnico obiskal tik pred izbruhom vojne.

Kot poročajo nemški mediji, je bil namen Scholzevega obiska zagotoviti Ukrajini, da bo Berlin kljub menjavi v Beli hiši in ruskim uspehom na fronti še naprej njen trdni zaveznik. "Nemčija bo ostala največja podpornica Ukrajine v Evropi," je med potjo Scholz zapisal na omrežju X.

Tudi v Nemčiji se napovedujejo politične spremembe, saj bodo po razpadu vladajoče koalicije februarja prihodnje leto potekale predčasne parlamentarne volitve. Nemčija je glede podpore Ukrajini razdeljena – nekateri menijo, da bi moral Berlin storiti še več, drugi pa opozarjajo, da bi morala država finančno in vojaško pomoč Ukrajini zmanjšati.

Prejšnji teden je Nemčija zvezi Nato ponudila možnost namestitve sistemov zračne obrambe patriot na Poljskem, teden pred tem pa Ukrajini v novi pošiljki namenila več deset oklepnikov, artilerijo in brezpilotna letala.

Nemčija je druga največja obrambna podpornica Ukrajine za ZDA. Glede na velikost gospodarstev pa države v severni in vzhodni Evropi Ukrajini namenjajo več.

Zelenski: Najprej krepitev, nato pogajanja

Zelenski je medtem v pogovoru za japonsko tiskovno agencijo Kyodo dejal, da mora Ukrajina za vnovično pridobitev delov ozemlja, ki ga okupirajo ruske sile, najti diplomatsko rešitev. "A takšne poteze bomo potegnili šele, ko bomo prepričani, da smo dovolj močni," je dodal. Povedal je še, da novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in njegova ekipa preučujeta ukrajinski "načrt za zmago", da pa v kratkem pričakuje pogovore z njimi, da bi jim razložil vse podrobnosti svojega načrta za končanje vojne.

Da Ukrajina pred začetkom pogovorov z Rusijo potrebuje več orožja in vabilo v Nato, je Zelenski poudaril tudi v nedeljo, ko so v Kijev prispeli novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas in nova evropska komisarka za širitev Evropske unije Marta Kos.

"Šele ko bo Ukrajina ob pomoči partnerjev močnejša, lahko začnemo pogajanja," je povedal Zelenski. To med drugim pomeni, da mora Zahod Kijevu dobaviti sveženj orožja, ki je opredeljen v oktobra predstavljenem načrtu za zmago Ukrajine v vojni z Rusijo. Med drugim potrebujejo "zadostno število kosov orožja dolgega dosega".

Načrt za zmago vključuje tudi povabilo Ukrajini za članstvo v Natu, ki je po besedah Zelenskega drugi pogoj za začetek kakršnih koli pogajanj z Rusijo. Poleg tega je treba pred začetkom določiti dnevni red srečanja "z enim ali drugim morilcem", je še povedal in poudaril, da morata v pogovorih poleg Ukrajine in Rusije sodelovati tudi EU in zveza Nato. Za pravičen mir v Ukrajini pa je ključna tudi pridružitev države EU-ju, je dodal ukrajinski predsednik. V Kijevu si želijo, da bi že na začetku prihodnjega leta odprli dva sklopa pogajalskih poglavij.