"Prva štiri bojna letala MiG-29 so bila varno predana ukrajinskim oboroženim silam. V prihodnjih tednih bomo predali še preostala letala," je povedala tiskovna predstavnica slovaškega obrambnega ministrstva Martina Kakaščikova.

Bratislava je dobavo bojnih letal napovedala prejšnji petek, le dan po tem, ko se je za dobavo sprva štirih lovcev MiG-29 Kijevu kot prva odločila Varšava. Poleg bojnih letal namerava Slovaška Ukrajini dobaviti tudi sistem zračne obrambe kub sovjetske izdelave.

Slovaška se je že lani odločila, da ne bo več uporabljala svojih letal MiG, saj so bili pri tem odvisni od ruskih tehnikov in podjetij. Od takrat njen zračni prostor varujeta Češka in Poljska. V zameno za dobavo bojnih letal Kijevu pa so ji ZDA v sredo ponudile helikopterje, rakete in drugo orožje v vrednosti milijarde dolarjev po bistveno znižani ceni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je Slovaški za vojaško pomoč zahvalil že prejšnji teden. Po navedbah poročila, ki ga je konec lanskega leta objavil novičarski portal Flight Global, naj bi Ukrajina upravljala 43 letal MiG-29.

Dolgotrajno oboroževanje Ukrajine

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin nima načrtov za mir v Ukrajini in da se mora Zahod pripraviti, da bo še dolgo pošiljal orožje Ukrajini.

"Predsednik Putin ne načrtuje miru, načrtuje še več vojne," je dejal Stoltenberg in opozoril, da Rusija povečuje vojaško proizvodnjo ter išče pomoč "avtoritarnih režimov, kot sta Iran ali Severna Koreja, in drugih, da dobi več orožja".

Zato bi moralI biti ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in druge zahodne države pripravljeni, da dolgo podpirajo Ukrajino z orožjem, strelivom in rezervnimi deli, je dejal za Guardian.

Ukrajinske sile v spopadih porabijo več streliva, kot ga Zahod lahko izdeluje, je dejal. Na dan porabijo med 4000 in 7000 topniškimi izstrelki, medtem ko jih Rusija 20.000, je poudaril Stoltenberg.

Ta teden so se članice EU-ja sicer dogovorile, da bodo Ukrajini dobavile milijon granat, kar naj bi bilo dovolj za pol leta, Stoltenberg pa želi, da članice Nata prispevajo še več.

Stoltenberg: Še več moramo dajati za vojsko

Putin po Stoltenbergovih besedah vodi "vojno izčrpavanja", od članic Nata pa generalni sekretar zavezništva želi, da se na naslednjem vrhu v Vilni dogovorijo, da sta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za vojsko minimum, in ne cilj.

Natovo letno poročilo, ki je izšlo v torek, ugotavlja, da sedem od 30 članic – ZDA, Združeno kraljestvo, Poljska, Grčija, Litva, Latvija in Estonija – za vojsko namenja najmanj dva odstotka BDP-ja. Francija, denimo, namenja 1,89 odstotka, Nemčija pa 1,49. Obe državi sicer napovedujeta povečanje vojaške porabe.

Ob tem je po Stoltenbergovih besedah pomembno, da Kitajsko prepričajo, naj Rusiji, ki naj bi ji prav tako primanjkovalo streliva, ne dobavlja orožja. Članice Nata so kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu zagrozile s "posledicami", če bo Kitajska Rusiji dobavila orožje.

Kitajska mora razumeti tudi ukrajinsko perspektivo, je dejal Stoltenberg, ki je dodal, da Peking še ni obsodil ruske invazije v Ukrajini.

Generalni sekretar Nata ni izključil pošiljanja letal F-16 ali drugih zahodnih lovcev Ukrajini. Ta mesec sta Poljska in Slovaška napovedali, da bosta Ukrajini poslali 17 lovcev MiG-29 sovjetske proizvodnje.

Stoltenberg, nekdanji norveški premier, je generalni sekretar Nata devet let, kot je dejal, pa se oktobra dokončno poslavlja s tega položaja.

Michel: EU ni naiven glede rusko-kitajskih vezi

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je medtem dejal, da EU ni naiven glede zbliževanja Rusije in Kitajske, a da to ne bi smelo Bruslja odvrniti od sodelovanja s Pekingom.

Po njegovih besedah je pomembno, da Kitajska spoštuje mednarodno pravo in stabilnost v skladu z ustanovno listino ZN-a, prav tako pa ne bi smela podpirati Rusije.

Michel je v pogovoru za portal Euronews še izrazil podporo mirovnemu načrtu v 10 točkah, ki ga je predlagal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta načrt predlaga popoln umik ruskih sil z ozemlja Ukrajine in obnovo mednarodno priznanih meja te države.

Načrt Zelenskega je precej različen od kitajskega, ki ne upošteva vprašanja ruske zasedbe ukrajinskega ozemlja. Peking je tudi predlagal odpravo enostranskih sankcij proti Rusiji.

"Ta mirovni načrt ni nekaj, v kar verjamemo," je Michel dejal glede predloga Kitajske. "Verjamemo v mirovni načrt, ki ga je predlagal predsednik Zelenski, ki temelji na Ustanovni listini ZN-a, mednarodnem pravu in multilateralnem pristopu".

Rjabkov: Tveganje za jedrski spopad največje v desetletjih

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v sredo dejal, da je tveganje za jedrski spopad največji v desetletjih. Rusija je v dejansko odprtem konfliktu z ZDA zaradi vojne v Ukrajini, je opozoril.

Rusija je februarja odstopila od pogodbe za zmanjšanje jedrskega orožja START z ZDA. Rjabkov je kot razlog navedel "sovražen odnos" Washingtona do Moskve.

"Ne bi rad razpravljal o tem, ali je možnost jedrskega konflikta danes velika, je pa večja kot kadar koli v zadnjih nekaj desetletjih," je dejal. Rusija je po njegovih besedah sicer zavezana temu, da bo svet varen pred jedrsko grožnjo.