Zelenski je udeležence nagovoril prek videopovezave in zahodne zaveznice prosil, naj pospešijo dobave orožja in podporo njegovi državi, da bi porazili "ruskega Goljata".

Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ne smemo dati možnosti, je poudaril. Putin si zdaj po njegovih besedah skuša kupiti čas za svojo agresijo in bi še vedno lahko uničil veliko življenj.

"Zato potrebujemo hitrost. Hitrost naših dogovorov, hitrost naše dobave (...) hitrost odločitev za omejitev ruskega potenciala. Ni alternative hitrosti, ker je od hitrosti odvisno naše življenje," je dejal.

"Ni alternative Ukrajini v EU-ju"

Zamude pri podpori Ukrajini so bile vselej v škodo njegovi državi, je še opozoril Zelenski. Obrambo Ukrajine je treba okrepiti, med drugim z novimi, sodobnimi tanki. V nasprotnem primeru tudi Zahod ne bo imel miru, je povedal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Zelenski je ponovil, da mora Ukrajina zmagati v boju proti ruskim silam in da temu ni alternative. "Ni alternative ukrajinski zmagi (...) Ni alternative Ukrajini v EU-ju. Ni alternative Ukrajini v Natu," je poudaril v svojem govoru udeležencem varnostne konference.

Scholz pričakuje dolgo vojno in zagovarja dobavo orožja Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz pa je v svojem nastopu zagovarjal dobavo orožja Ukrajini, ker naj bi to po njegovem pripomoglo k hitrejšemu končanju vojne. "Vojne ne podaljšujejo naše dobave orožja, prej nasprotno," je dejal. "Prej ko predsednik Putin spozna, da ne bo dosegel svojega imperialističnega cilja, večja je možnost, da se bo vojna kmalu končala in da se bodo ruske enote umaknile," je prepričan kancler.

Pri tem je zaveznike pozval, naj se pridružijo nemški dobavi bojnih tankov Ukrajini. To je pogoj za ohranitev pomoči v orožju Ukrajini. "To pomeni, da naj vsi, ki lahko dobavijo takšne bojne tanke, to tudi dejansko storijo," je dejal Scholz.

Scholz sicer ne pričakuje, da se bo vojna v Ukrajini hitro končala. "Mislim, da se je pametno pripraviti na dolgo vojno," je dejal. Zato je tudi pomembno, da so zaveznice pripravljene podpirati Ukrajino, dokler bo treba, je še dodal.

Macron poziva k naložbam v obrambo

Podoben poziv je na konferenci podal tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Mednarodno skupnost je pozval, naj okrepi podporo Ukrajini, da bo lahko začela protiofenzivo, ki bo Rusijo prisilila v pogajanja o koncu vojne pod pogoji Kijeva.

"Absolutno moramo okrepiti svojo podporo in prizadevanja za odpor ukrajinskega ljudstva in njegove vojske ter jim pomagati, da sprožijo protiofenzivo, ki edina lahko omogoči verodostojna pogajanja, ki jih določijo Ukrajina, njene oblasti in njeni ljudje," je dejal Macron, ki ne verjame v spremembo režima v Moskvi.

Evropske države je pozval k povečanju naložb v obrambo in ob tem izrazil upanje, da bo skupen investicijski program sprejet še pred poletjem. "Če Evropejci želimo mir, si moramo priskrbeti sredstva, da ga dosežemo," je dejal Macron. "Če želi Evropa braniti Evropo, se mora tudi oborožiti," je dodal po poročanju DPA-ja.

Stoltenberg poziva k dobavi tankov

Na konferenci je nastopil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je zaveznice prav tako pozval k nadaljnjim zavezam glede dobave bojnih tankov Kijevu.

"Zaveznike sem pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da dostavijo sodobno orožje, vključno z oklepnimi vozili in bojnimi tanki," je dejal vodja Nata v odgovoru na vprašanje, kakšno je njegovo sporočilo državam, kot so Švedska, Danska in Španija, ki se še niso trdno zavezale, da bodo Ukrajini dobavile bojne tanke, še poroča DPA.

Na konferenci tudi predstavniki Kitajske in ruske opozicije

59. Münchenske varnostne konference, foruma o svetovni varnostni politiki, se med drugim udeležujejo nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Rishi Sunak, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, podpredsednica ZDA Kamala Harris in kitajski visoki diplomat Vang Ji.

Skupno pričakujejo več kot 40 voditeljev in številne druge visoke predstavnike držav in mednarodnih organizacij. Predstavnikov Rusije, tako kot lani, na Bavarsko ne bo, bodo pa v München prišli nekateri ruski opozicijski predstavniki. Zaradi nasilnega zatiranja protestov na konferenco prav tako niso povabljeni predstavniki Irana.

Pirc Musar na razpravi o kibernetski varnosti

Dogodka se udeležuje tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. "Odločen nagovor Zelenskega ob začetku Münchenske varnostne konference. Ukrajina je dokazala, da lahko uspe in da ni alternative njihovi zmagi. Sporočilo Slovenije je jasno – ostati moramo enotni pri zaščiti mednarodnega pravnega reda in evropskih vrednot. Napadeni Ukrajini moramo pomagati še naprej," je zapisala na Twitterju.

Predsednica republike je prvi dan varnostne konference v Münchnu sicer sodelovala v razpravi o varnem digitalnem okolju in kibernetski varnosti. Pri tem je poudarila pomen smiselne regulacije digitalnega okolja za njegovo varno uporabo.

Akt o digitalnih storitvah je po mnenju Pirc Musar prvi na svetu na področju digitalne regulacije, ki spoštuje evropske vrednote, določa dober okvir za zaščito uporabnikov pri izzivih, ki jih postavljajo velike digitalne korporacije, in sledi načelu, da kar je nezakonito zunaj spleta, mora biti nezakonito tudi na spletu.

"Prednostne naloge Evropske unije na področju digitalizacije morajo biti digitalna suverenost, izmenjava znanja, spodbujanje regulativnih okvirov, kot so na primer GDPR (Splošna uredba o varstvu podatkov; op. p.), akt o kibernetski odpornosti, akt o umetni inteligenci ter zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih vrednot EU-ja," je dejala Pirc Musar, kot so sporočili iz njenega urada.

Konference se udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo razpravljala o sodelovanju s Kitajsko pri vprašanjih podnebnih sprememb. Ob robu bosta obe slovenski predstavnici opravili tudi več dvostranskih srečanj.

Na konferenci tudi o odnosih med ZDA in Kitajsko

Na konferenci, ki poteka od leta 1963 in bo trajala do nedelje, naj bi razpravljali tudi o naraščajočih napetostih med ZDA in Kitajsko, še posebej po nedavni sestrelitvi kitajskega balona, ki je letel nad ameriškim ozemljem in so ga ameriške oblasti označile za vohunskega, kar Peking zanika.