Ruski predsednik Putin in njegov beloruski kolega Lukašenko sta se nazadnje srečala konec lanskega leta v Sankt Peterburgu, kjer je Putin gostil neformalno srečanje voditeljev držav članic Skupnosti neodvisnih držav. Tudi tokrat je bilo v ospredju pogovorov gospodarsko sodelovanje med državama, je za Radio Slovenija poročala dopisnica Vlasta Jeseničnik. "Blagovna menjava raste. Lani je dosegla rekordno raven, znašala je več kot 43 milijard dolarjev" je dejal Putin.

Avtokratska voditelja sta govorila tudi o vojni v Ukrajini, ki se bo kmalu prevesila v drugo leto, in vojaškem sodelovanju. Na začetku januarja so na letališčih in poligonih zračnih sil beloruske vojske potekale vojaške vaje ruskega in beloruskega letalstva, približevanje prve obletnice ruske invazije in srečanje predsednikov pa sta znova spodbudili ugibanja, da bi lahko s svojimi silami v vojno vstopila tudi Belorusija.

"Skupaj z Rusi sem se pripravljen boriti z ozemlja Belorusije samo v enem primeru, če bi iz Ukrajine prišli na naše ozemlje vojaki z orožjem in začeli ubijati moje ljudi," je na srečanju s tujimi novinarji dejal Lukašenko. Po njegovih besedah ima Belorusija v mirnem času v pripravljenosti 75.000 vojakov, a če bo treba, se bo njihovo število povečalo na pol milijona.

Stoltenberg: Nato mora biti pripravljen na obdobje težkih odnosov z Rusijo

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da mora biti zavezništvo pripravljeno na obdobje težkih odnosov z Rusijo, a hkrati iskati priložnosti za izboljšanje.

Skoraj eno leto po začetku invazije v Ukrajini, ki je zahtevala več deset tisoč življenj in ogrozila varnost Evrope, je Stoltenberg v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP opozoril, da mora biti zveza pripravljena na novo obdobje težkih odnosov z Rusijo, a obenem iskati priložnosti za izboljšanje teh odnosov.

Ruska invazija v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja lani, je Evropo pahnila v najnevarnejšo krizo po drugi svetovni vojni in zaveznice Nata prisilila v največjo prenovo obrambe po razpadu Sovjetske zveze, piše AFP.

Kljub temu je Stoltenberg poudaril, da bo Nato vedno iskal priložnosti, da bi se odnosi med Zahodom in Rusijo izboljšali. "Takih priložnosti pa ob trenutnem vedenju ruskega režima ni. Ruski predsednik Vladimir Putin namreč želi drugačno Evropo, želi Evropo, v kateri lahko nadzira sosede, v kateri lahko odloča, kaj lahko države počnejo," je opozoril.

Stoltenberg vztraja, da invazija kljub svoji razsežnosti ni bistveno spremenila Nata. "Moramo se zavedati, da se vojna ni začela februarja lani, temveč leta 2014, ko si je Rusija prvič nezakonito priključila polotok Krim," je dejal in hkrati zavrnil kritike, da bi Nato lahko storil več za preprečitev ruske invazije.

"Zagotovili bomo, da bo Ukrajina zmagala v tej vojni, in ji zagotovili orožje, strelivo in podporo, ki jo potrebuje. Če bo v Ukrajini zmagal Putin, to ne bo tragedija le za Ukrajince, temveč tudi za vse nas, saj bo to zanj in za druge avtoritarne voditelje sporočilo, da lahko z uporabo vojaške sile dosežejo svoje cilje," je še dodal.

Kijev prebivalce Bahmuta poziva k evakuaciji

Zaradi intenzivnih spopadov v okolici ukrajinskega mesta Bahmut v regiji Doneck je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk prebivalce Bahmuta pozvala, naj mesto nemudoma zapustijo.

"Če ste razsodni in domoljubni državljani ter spoštujete zakonodajo, takoj zapustite mesto," je prebivalce Bahmuta na Telegramu nagovorila Vereščuk. Ob tem je opozorila, da je bilo v ruskih napadih v okolici mesta ubitih pet ljudi, še devet pa je bilo ranjenih.

Predvideva, da je v Bahmutu, kjer je nekoč živelo 70.000 prebivalcev, trenutno še vedno 6000 ljudi. Večinoma naj bi šlo za starejše, ki ne želijo zapustiti svojega premoženja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Že v sredo je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski govoril o hudih spopadih v okolici Bahmuta. "Našim vojakom na vzhodu ni lahko, vendar mestu ne pravimo zaman trdnjava Bahmut," je dejal in zatrdil, da ukrajinske sile še vedno nadzirajo mesto in uspešno zadržujejo napredovanje ruskih vojakov.

Mesto je že več mesecev v središču hudih spopadov v skoraj letu dni trajajoči ruski invaziji v Ukrajini. Strokovnjaki so sicer različnega mnenja glede strateškega pomena Bahmuta, a je ta v zadnjem času pridobil pomen kot ključna in simbolna točka vojne v Ukrajini.

Britanski podatki: Do 60.000 ruskih žrtev

Od začetka ruske invazije je bilo po podatkih britanskih obveščevalcev ubitih od 40.000 do 60.000 ruskih vojakov in plačancev. Skupno število mrtvih in ranjenih na ruski strani naj bi bilo od 175.000 do 200.000.

Ob tem so opozorili, da je število žrtev ruskih sil naraslo predvsem po septembrski mobilizaciji, kar pa je posledica neizkušenosti mobiliziranih vojakov in pomanjkljive zdravstvene oskrbe.

Zelenski izključuje odstopanje od dela ozemlja

Predsednik Zelenski je v pogovoru za BBC ob približajoči se obletnici vojne v Ukrajini izključil možnost, da bi odstopil od dela ukrajinskega ozemlja v okviru potencialnega mirovnega sporazuma z Rusijo.

Kot je dejal, bi odstopanje ozemlja Rusiji pomenilo, da bi se ta "še naprej vračala", medtem ko bi dodatne pošiljke zahodnega orožja po njegovih besedah približale mir.

Zelenski je še dodal, da se je pričakovana ruska spomladna ofenziva že začela. "Ruski napadi že potekajo iz različnih smeri," je dejal.

Verjame pa, da se lahko ukrajinske sile še naprej upirajo ruskemu napredovanju, dokler ne bodo zmožne sprožiti protiofenzive, pri čemer je ponovil pozive k več vojaške pomoči Zahoda. "Seveda, s sodobnim orožjem bomo hitreje zagotovili mir. Orožje je edini jezik, ki ga Rusija razume," je dejal Zelenski.

Prejšnji teden je ukrajinski predsednik obiskal London, Pariz in Bruselj, kjer je skušal zagotoviti okrepljeno pomoč Združenega kraljestva in članic EU-ja v obliki sodobnega orožja. Ko je pozval k vojaškim lovcem, tega britanski premier Rishi Sunak ni izključil.

A Kijev je vse bolj nezadovoljen s hitrostjo prihoda zahodnega orožja. Več zahodnih držav, vključno z Nemčijo, ZDA in Združenim kraljestvom, je prejšnji mesec Ukrajini obljubilo dobavo tankov, a teh naj še več tednov ne bi bilo na ukrajinskih bojiščih.

Zelenski se je odzval tudi na grožnjo beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, da se bo Belorusija vključila v vojno, če bo en sam ukrajinski vojak prestopil mejo s to državo. Zelenski je izrazil upanje, da se Belorusija ne bo vključila v vojno, a da se bo Ukrajina v tem primeru bojevala tudi proti njej in preživela.

Ruske sile so sicer ob začetku vojne del svoje invazije sprožili tudi iz Belorusije. Prodirale so proti Kijevu na jugu, a so se po nekaj tednih po hudih izgubah umaknile.

O ruskih taktikah v vojni je Zelenski dejal, da so "brez vrednosti". "Vse uničijo. Če njihovi vojaki sprejmejo in izpolnijo te ukaze, to pomeni, da delijo enake vrednote," je dejal.

Kijev je ta teden sporočil, da imajo ruske enote v Ukrajini ta mesec večje izgube kot kadar koli od začetka vojne. BBC poudarja, da te številke ni mogoče preveriti, a da britanski obrambno ministrstvo sporoča, da so navedbe Kijeva "verjetno točne".

"Dialog s Putinom? Ne."

Glede končanja vojne je Zelenski dejal, da hočejo "varnostna zagotovila". "Kakršni koli ozemeljski kompromisi bi nas oslabili kot državo," je dodal. Vprašal je, s kom naj sploh sprejmejo kompromis. "Vprašanje je s kom. S Putinom? Ne. Ker ni zaupanja. Voditi dialog z njim? Ne. Ker ni zaupanja."

Vojaške vaje Rusije, Južne Afrike in Kitajske

Južna Afrika, Rusija in Kitajska so začele skupne pomorske vojaške vaje ob obali pristaniškega mesta Durban na jugovzhodu Južne Afrike. Vaje naj bi potekale naslednjih deset dni in sovpadajo z obletnico začetka ruske invazije na Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Namen vaj z imenom operacija Mosi, kar v lokalnem jeziku pomeni dim, je izmenjava operativnih veščin in znanja ter krepitev odnosov z Rusijo in Kitajsko, je sporočilo poveljstvo južnoafriške vojske.

V vajah naj bi sodelovalo več kot 350 pripadnikov južnoafriških oboroženih sil, na strani Rusije pa med drugim sodeluje fregata Admiral Gorškov, opremljena s hipersoničnimi manevrirnimi raketami cirkon, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Južna Afrika, ki je skupaj z Rusijo, Kitajsko, Indijo in Brazilijo članica skupine Brics, je do vojne v Ukrajini zavzela nevtralno stališče. Kljub temu so bile oblasti deležne ostrih kritik zaradi gostovanja skupnih vaj.

Največja opozicijska stranka, Demokratično zavezništvo, je vaje že obsodila in opozorila, da je Južna Afrika z njimi vpletena v propagando Rusije. Več deset ljudi je tudi protestiralo pred ruskim konzulatom v Cape Townu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Te vojaške vaje imajo zanemarljive koristi za južnoafriško mornarico. Rusija nas uporablja kot platformo za svoje geopolitično razkazovanje in očitno smo tega veseli," pa je dejal John Stupart, direktor južnoafriške organizacije African Defence Review.