Zelenski je dodal, da je v današnjih ruskih napadih umrlo najmanj sedem ljudi in dodal, da je ukrajinski protizračni obrambi uspelo sestreliti šest izstrelkov in pet brezpilotnikov. "Delamo vse, kar je v naši moči, da bi ljudje znova dobili elektriko," je še dejal Zelenski.

Največ ljudi je brez električne energije ostalo v Kijevu, kjer je v četrtek že zapadel sneg, v Vinici na zahodu, pristaniškem mestu Odesa in Sumiju na severovzhodu države, poroča BBC. Skupno je brez elektrike ostalo 10 od skupno 44 milijonov prebivalcev Ukrajine.

"Rusija ne želi miru, ampak skuša prizadejati le čim več bolečine in trpljenja," je dejal Zelenski. Partnerje je ponovno pozval k "popolni zaščiti ukrajinskega neba".

Šmigalj: Uničena polovica energetskega sistema

Ukrajinski premier Denis Šmigalj je kasneje sporočil, da so ruski napadi onesposobili polovico ukrajinskega energetskega sistema.

Ob njem je na novinarski konferenci v Kijevu sodeloval podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, s katerim sta govorila o pomoči EU-ja Ukrajini v prihodnjih mesecih.

"Agresorska država je uradno priznala, da je njen cilj uničiti našo energetsko infrastrukturo in pustiti Ukrajince brez elektrike in toplote," pa je sporočil ukrajinski nacionalni operater omrežja Ukrenergo. Po njihovih podatkih je Rusija od 10. oktobra do 15. novembra izvedla šest obsežnih raketnih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Ukrajinski preiskovalci na Poljskem

Poljsko še zmeraj pretresa sredin incident, ko je na vas Przewodow priletela raketa in ubila dva človeka. Konec tedna bodo na Poljskem izvedli državni pogreb obeh žrtev.

Poljska, ZDA in zavezništvo Nato so kmalu po incidentu ocenili, da gre za protiletalsko raketo ukrajinske zračne obrambe. Odgovornost so zaradi agresije na Ukrajino sicer pripisali Rusiji.

Ukrajina, ki še zmeraj vztraja, da pri padlem izstrelku ni šlo za njihovo raketo, je zahtevala sodelovanje v preiskavi. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je za poljsko tiskovno agencijo PAP povedal, da so ukrajinski preiskovalci že na terenu pri vasi, kamor je padla raketa.

Duda: Pripravljeni moramo biti na nove nesreče na naši meji

Poljski predsednik Andrzej Duda je medtem opozoril, da mora njegova država biti pripravljena na več neposrednih posledic vojne, ki poteka v sosednji Ukrajini. "Na žalost moramo biti na neki način pripravljeni, da se bodo zaradi vojne na naši meji ponovno zgodile nesreče," je dejal Duda na kraju incidenta

Obljubil je, da bo Poljska storila vse, kar je v njeni moči, da se to ne bi zgodilo. Državo je bilo sicer nemogoče zaščititi pred zadnjim incidentom, saj se noben obrambni sistem ne bi mogel odzvati dovolj hitro, je dodal.

Vlaki v obubožani Herson

Namestnik vodje administracije Zelenskega Kirilo Timošenko je medtem obiskal Herson, od koder se je ruska vojska nedavno umaknila. "Po potovanju v Hersonsko regijo je postalo jasno – naši ljudje tam potrebujejo veliko pomoči. Rusi niso samo ubijali in minirali, ampak so tudi oropali vsa mesta in vasi. Tam ni praktično ničesar," je sporočil.

Na osrednjem trgu se je zbralo več sto ljudi, ki so čakali na humanitarno pomoč. "Smo v redu, a ne vemo, kaj pričakovati. Nič še ni konec. Na vzhodnem bregu reke se zbirajo ruske sile. Tudi na tej strani se zbirajo. Mi smo v sredini," je za Reuters dejal 48-letni brezposelni gradbenik Igor. Očividci so za Reuters poročali tudi o eksploziji v središču mesta. Policija je blokirala območje.

Ukrajinske oblasti bodo predvidoma danes znova vzpostavile železniško povezavo med glavnim mestom Kijev in nedavno osvobojenim Hersonom, je sporočil namestnik guvernerja hersonske regije Sergij Hlan. Prvi vlak bo zapustil Kijev danes ob 22.14 po lokalnem času in v mesto Herson prispel ob 9. uri zjutraj.

Sledovi mučenja na 63 truplih

Ukrajinski preiskovalci medtem nadaljujejo s preiskavo po umiku ruskih sil. Na 63 truplih na območju so našli sledove mučenja, je sporočil ukrajinski notranji minister Denis Monastirski.

Komisar ukrajinskega parlamenta za človekove pravice Dmitro Lubinec je objavil tudi videoposnetek mučilnice, ki naj bi jo uporabljale ruske sile, vključno z majhno sobo, v kateri je bilo po njegovih besedah naenkrat zaprtih do 25 ljudi.

Rusija sicer vseskozi zanika, da bi njene enote namerno napadale civiliste ali zagrešile vojna grozodejstva, vendar so ukrajinski preiskovalci sledove mučenja odkrili tudi na truplih v drugih delih države.

Rusija Ukrajino obtožila usmrtitve več ruskih vojakov

Moskva je obtožila ukrajinsko stran, da je usmrtila več ruskih vojakov, ki so se predali, kar po mnenju Moskve predstavlja vojni zločin. Moskva se pri tem sklicuje na videoposnetke, ki naj bi prikazovali usmrtitev ducata vojakov.

Moskva to navaja po tem, ko so Združeni narodi ta teden objavili poročilo, v katerem piše, da so bili vojni ujetniki na obeh straneh podvrženi mučenju in zlorabam.

Moskva je kijevske oblasti obtožila "namernega in metodičnega umora" več kot desetih ruskih vojakov, ki naj bi bili ubiti s streli v glavo, česar "ni mogoče prikazati zgolj kot tragično izjemo".

Ruski svet za človekove pravice je sporočil, da so se domnevne usmrtitve zgodile v Makijivki, vasi v vzhodni ukrajinski regiji Lugansk. Ukrajinska vojska je zatrdila, da je vas ta teden znova zavzela.

Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da je na podlagi omenjenih videoposnetkov sprožil kazenski postopek zaradi množične usmrtitve ruskih vojakov. Predsednik ruskega sveta za človekove pravice Valerij Fadejev pa je sporočil, da bodo zaprosili za odziv in preiskavo mednarodne skupnosti.

Rusija utrjuje položaje na Krimu

Rusija medtem utrjuje svoje položaje na Krimskem polotoku, ki si ga je priključila leta 2014, potem ko so ukrajinske sile izpod nadzora ruske vojske iztrgale velik kos ozemlja v sosednji regiji Herson na jugu Ukrajine. "Na ozemlju Krima pod mojim nadzorom poteka utrjevanje položajev, da bi zagotovili varnost vseh prebivalcev Krima," je na družbenih omrežjih sporočil Sergej Aksjonov, vodja ruskih oblasti na okupiranem polotoku.

Poudaril je, da bodo trenutno načrtovani ukrepi, ki se izvajajo po navodilu oblasti v Moskvi, zadostovali za zagotovitev varnosti na Krimu.

Hudi spopadi na vzhodu države

Moskva je del vojaških sil, ki so se umaknile iz Hersona, medtem premestila na vzhodno fronto v pokrajini Doneck in Lugansk. Ukrajinska vojska je sporočila, da so ruske sile obstreljevale mesti Bahmut in Soledar v Donecku, Balaklijo v Harkovu in Nikopol, mesto na nasprotnem bregu akumulacijskega jezera Kahovka blizu jedrske elektrarne Zaporožje.

Rusija ne izključuje novih visokih srečanj s predstavniki ZDA

Po prvem uradnem visokem srečanju med vodjo ameriške obveščevalne agencije (Cia) Williamom Burnsom in vodja ruske zunanje obveščevalne službe (SVR RF) Sergejem Nariškinom v začetku tega tedna v Ankari Rusija ne izključuje prihodnjih srečanj na visoki ravni.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je dejal, da ne izključujejo srečanj o "strateški stabilnosti" – izrazu, ki se uporablja za zmanjšanje tveganja jedrske vojne, medtem ko se o Ukrajini z Washingtonom ne bodo pogovarjali.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je še sporočil, da srečanje predsednikov Joeja Bidna in Vladimirja Putina "trenutno ne pride v poštev".

Rjabkov je ob tem še dejal, da Rusija upa na izmenjavo zapornikov z ZDA, ki bi vključevala obsojenega ruskega trgovca z orožjem Viktorja Bouta, znanega tudi kot "trgovec smrti". ZDA si na drugi strani želijo v domovino pripeljati košarkarico Brittney Griner, ki je zaprta zaradi posedovanja prepovedanih sredstev.

Papež poziva k "demilitarizaciji src"

Papež Frančišek je v pogovoru za časnik La Stampa ponovno izrazil pripravljenost, da posreduje za doseganje miru v Ukrajini, potem ko jo je pred devetimi meseci napadla Rusija. "Mir v Ukrajini je mogoč," verjame poglavar Rimskokatoliške cerkve, a ljudje se morajo najprej zavezati "demilitarizaciji svojih src". "Vsi moramo biti pacifisti. Želimo si miru, ne le prekinitve ognja, ki utegne služiti ponovni oborožitvi. Pravi mir, ki je plod dialoga," je med drugim poudaril papež, ki pa poudarja, da moramo z demilitarizacijo najprej začeti sami pri sebi, "v svojih srcih".

Znova je tudi potrdil, da je Vatikan pripravljen "narediti vse, kar je v njegovi moči, da posreduje in konča konflikt v Ukrajini". Še naprej namreč verjame v doseganje miru v Ukrajini in je zato vse pozval, da vztrajajo pri prizadevanjih za pomiritev med Moskvo in Kijevom: "Da, imam upanje. Ne obupajmo, mir je mogoč."

Papež pogosto moli za ljudi v Ukrajini, izrazil je tudi pripravljenost, da sam obišče to državo, a se obenem izogiba označevanju Rusije kot agresorke. 85-letni Frančišek je sicer v pogovoru za italijanski časnik kritiziral "oblastiželjnost in trgovino z orožjem", v katerih korenini tragedija vojne, in obžaloval, da se iz zgodovine ne naučimo ničesar. "Tri svetovne vojne v enem stoletju. In še vedno se ne naučimo ničesar," je dejal. Kot "tretjo svetovno vojno" je že večkrat označil številne vojne in konflikte po vsem svetu ter grožnje z uporabo jedrskega orožja.