Poljski radio ZET je poročal, da sta ob 15.40 po krajevnem času umrla dva človeka, potem ko je izstrelek zadel kmetijo v vasi Przewodów nedaleč od ukrajinske meje. Gasilci so takrat navedli, da sta v eksploziji v Przewodowu umrla dva človeka, a da še ne vedo, kaj je vzrok eksplozije.

Predstavnik poljske vlade Piotr Mueller navedb vira iz ameriške obveščevalne službe ni želel potrditi, je pa dejal, da so voditelji zaradi "krizne situacije" na izrednem sestanku, ob tem pa medije prosil, naj "ne objavljajo nepreverjenih informacij". Poljski premier Mateusz Morawiecki je zaradi omenjenih poročil sklical izredno sejo vladnega odbora za nacionalno varnost. Po njej so sporočili, da je država razglasila povečano pripravljenost dela svojih oboroženih sil, je sporočil Mueller.

Okoli polnoči je poljsko zunanje ministrstvo sporočilo, da je bila raketa, ki je padla na Przewodow, ruske izdelave. Ministrstvo je na zagovor poklicalo ruskega veleposlanika, poroča Reuters.

Iz Pentagona so sporočili, da ne morejo potrditi navedb, da sta ruska izstrelka zašla na poljsko stran. "Vemo za medijska poročila, ki trdijo, da sta ruska izstrelka zadela lokacijo na Poljskem blizu ukrajinske meje. Lahko vam povem, da ob tem času nimamo nobenih informacij, ki bi lahko ta poročila potrdile, zadevo pa preverjamo," je na novinarski konferenci pred sporočilom poljskega zunanjega ministrstva povedal tiskovni predstavnik Pentagona Patrick Ryder. Ameriški predsednik Joe Biden je po navedbah BBC-ja govoril s poljskim kolegom Andrzejem Dudo.

Rusija zanika vpletenost

Na navedbe se je kmalu po dogodku odzvalo tudi rusko obrambno ministrstvo, ki je poročila označilo za "namerno provokacijo s ciljem stopnjevanja situacije". Ruski mediji poročajo, da naj bi na Poljsko padli ukrajinski raketi.

Države in organizacije so previdne pri odzivih ter opozarjajo na pomembnost natančnih informacij.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da jo skrbijo poročila, ki prihajajo iz Poljske. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je sporočil, da je pretresen ob novici zaradi smrtnih žrtev na Poljskem, ki jih je povzročila raketa ali drugo orožje.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je kmalu po dogodku govoril s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo. "Nato spremlja situacijo in zaveznice se posvetujejo. Pomembno je, da imamo vsa potrjena dejstva," je zapisal na Twitterju.

Previdni so tudi v drugih državah. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock in nizozemski premier Mark Rutte sta ločeno sporočila, da spremljajo razmere in da se posvetujejo z zaveznicami znotraj zveze Nato ter da je pomembno ugotoviti, kaj natančno se je zgodilo. Češki premier Petr Fiala je izrazil solidarnost s sosednjo državo. "Če bo Poljska potrdila, da so rakete zadele tudi njeno ozemlje, bo to še ena eskalacija Rusije," je na Twitterju zapisal Fiala. In dodal: "Trdno stojimo za našo zaveznico v EU-ju in Natu."

Zelenski: To je ruski napad na kolektivno varnost

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na Twitterju zapisal, da "Rusija širi teorijo zarote, da naj bi na poljsko ozemlje padla raketa ukrajinske protiletalske obrambe". "To ne drži, nihče ne sme kupiti ruske propagande in širiti njenih sporočil," je dodal. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že predtem Rusijo obtožil namernega napada na članico Nata. "To je ruski napad na kolektivno varnost. To je zelo pomembna zaostritev. Moramo se odzvati," je dejal. "Teror ni omejen na naše državne meje," je še dodal in opomnil,"da je samo vprašanje časa, dokler ruski teror ne bo šel naprej."

Namestnik latvijskega premierja Artis Pabriks je kmalu po eksplozijah Poljski prek Twitterja izrekel sožalje in nemudoma obsodil Rusijo. "Kriminalni ruski režim je izstrelil rakete, katerih cilj niso samo ukrajinski civilisti, ampak so zdaj še pristale na Natovo ozemlje na Poljskem. Latvija neomajno stoji ob strani poljskim prijateljem in obsoja ta zločin," je zapisal.

Če bo potrjeno, da so ruske rakete padle na poljsko ozemlje, bo to prvi tovrstni incident v skoraj devetmesečni ruski vojni v Ukrajini in bo pomenil dramatično zaostrovanje konfrontacije Moskve z Zahodom.

Po podatkih uradnih vladnih virov je na Poljskem, ki redno sodeluje v Natovih misijah, približno 10.000 pripadnikov ameriških sil. Ob tem je Ryder dejal, da bodo zaščito teh vojakov obravnavali zelo resno. "Vendar ne bomo ničesar prehitevali. Pridobili bomo dejstva. In ko jih bomo imeli na voljo več, jih bomo posredovali," je še dodal.

Napadi na Kijev

Ruske sile so sicer danes napadle Kijev, pri tem pa poškodovale stanovanjske objekte blizu središča ukrajinske prestolnice. Po besedah župana Kijeva Vitalija Klička so bile zadete tri stavbe v okrožju Pečersk, najmanj ena oseba je pri tem umrla.

BBC poroča, da gre očitno za usklajene napade po vsej državi, saj o obstreljevanju poročajo tudi iz Mikolajiva, Černigova in Zaporožja.

Alarmi za zračne napade so se sprožili po vsej Ukrajini.

Ukrajinske oblasti so sporočile, da je več kot sedem milijonov gospodinjstev ostalo brez elektrike, potem ko so ruski raketni napadi prizadeli elektroenergetsko omrežje v državi.

Na napade se je že odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je opozoril državljane, da bi lahko bilo ruskih napadov danes še več, a da bo država "preživela". "Vem, da prihaja zaradi raketnih napadov do izpadov elektrike ... Delamo, vse bomo ponovno vzpostavili, preživeli bomo," je dejal v videu, ki ga je objavil na spletu.

Ob tem je poudaril, da Moskva s tovrstnimi napadi ne bo dosegla svojega cilja, in prebivalce pozval, naj ostanejo v zakloniščih.

"Jasno je, kaj hoče sovražnik. Svojega cilja ne bo dosegel," je dejal in sporočil, da je Moskva danes izstrelila 85 raket.

Prejšnji teden je Moskva umaknila svoje sile iz južnega mesta Herson, kar je bil za rusko vojaško operacijo precejšen udarec.

ZN: Mučeni tako ukrajinski kot ruski vojaki

Urad ZN-a za človekove pravice pa je danes sporočil, da so bili tako ukrajinski kot ruski vojni ujetniki podvrženi zlorabam in mučenju, pri tem pa so dodali, da je bila slaba obravnava vojnih ujetnikov bolj "sistematična" na ruski strani.

Kot je dejala Matilda Bogner, vodja delegacije ZN-a za človekove pravice v Ukrajini, je strokovnjakom v skladu z mednarodnim pravom le ukrajinska stran omogočila pogovore z njihovimi vojnimi ujetniki, medtem ko so se z zajetimi Ukrajinci lahko pogovarjali le po njihovem izpustu iz zapora. Poročilo vključuje podrobna pričevanja teh posameznikov.

V zadnjih mesecih je delegacija opravila intervjuje s skupno 159 vojnimi ujetniki, vključno z 20 ženskami, ki so jih zajele ruska vojska ali katera od oboroženih skupin, ki so povezane z Rusijo. Pogovarjali so se tudi s 175 ljudmi v ukrajinskem ujetništvu.

Matilda Bogner je ugotovitve v Ženevi predstavila po videopovezavi iz Kijeva. V opisih pričevanj je poudarila grozovite primere pretepanja in poniževanja ujetnikov ter izživljanja nad njimi z elektrošoki. Poudarila je nujnost zahtevanja odgovornosti za ta dejanja in pozdravila več preiskav, ki jih je Ukrajina sprožila proti pripadnikom lastnih oboroženih sil, ki jih sumijo nadlegovanja vojnih ujetnikov.

Iz Ukrajine poročajo o novih ruskih napadih

V bližini središča Kijeva je bilo poškodovanih stanovanjskih stavb. Kot je dejal župan mesta Vitalij Kličko, so v mestu zazvonili alarmi. O napadih poročajo tudi iz Mikolajiva. Tamkajšnji župan Vitalij Kim je dejal, da so ruske rakete odjeknile v treh valovih. V Černigoju so oblasti posvarile ljudi, naj gredo zaradi novih napadov v zaklonišča.

Moskva nabornikom obljublja nagrade za uspehe na bojiščih

Ruska vojska skuša v vojni proti Ukrajini vpoklicane nabornike motivirati tudi z bonusi in nagradami. Vojaški radio Zvezda je na Telegramu objavil, da jim za sestrelitev ukrajinskega letala obljubljajo denarno nagrado 5000 evrov, za sestrelitev helikopterja 3200 evrov, za uničenje tanka pa 1600 evrov.

Mogoča so tudi plačila "vojakom, ki so se izkazali pri uničevanju borcev in izpolnjevanju drugih nalog", v višini do 100.000 rubljev, kar znaša približno 1600 evrov. Bonusi za sestrelitev letalnikov, oklepnikov in protiletalskih sistemov so skromnejši. Za to ruski vojaški vrh rekrutom obljublja bonus v vrednosti 800 evrov.

Vojakom, ki se bojujejo v Ukrajini, poleg tega obljubljajo visoke plače in finančno varnost v primeru poškodbe ali smrti. Minimalna bruto mesečna plača tako znaša 3100 evrov. Ranjeni dobijo okoli 50.000 evrov, v primeru smrti pa svojcem vojakov izplačajo okoli 80.000 evrov.
V zadnjih tednih in mesecih so se na družbenih omrežjih in medijih pojavile številne pritožbe, da obljubljenih plačil niso prejeli.