Jens Stoltenberg. Foto: EPA
Jens Stoltenberg. Foto: EPA

"Odkar je Rusija leta 2022 sprožila invazijo, so zaveznice Ukrajini dobavile za približno 40 milijard evrov vojaške pomoči na leto. Pomoč moramo ohraniti vsaj na takšni ravni, dokler bo treba," je povedal Stoltenberg.

Na dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov, ki je bilo namenjeno pripravam na julijski vrh voditeljev v Washingtonu, je predlagal, da bi si članice Nata to breme razdelile bolj enakovredno.

Pojasnil je, da v zavezništvu pripravljajo tudi večletni načrt podpore Ukrajini, ki naj bi ga julija potrjevali voditelji. "Potrebujemo dolgoročno trdno zavezanost, da bo Ukrajina lažje načrtovala vodenje te samoobrambne vojne," je povedal.

Kot je še dejal, v okviru Nata poteka tudi razprava o tem, kako bi lahko zavezništvo v večji meri prispevalo k boljši koordinaciji zahodne pomoči Kijevu in urjenja ukrajinskih vojakov. Temu bi lahko bila po njegovih besedah namenjena posebna Natova misija oziroma neka močnejša struktura, kar bi obenem Ukrajino približalo zavezništvu.

"Članice se strinjajo, da mora Ukrajina postati članica. Vabilo pa ji bomo poslali, ko bo v zavezništvu konsenz in ko bodo izpolnjeni pogoji," je Stoltenberg povedal o ukrajinskih prizadevanjih za članstvo v Natu.

Da se Kijev brani pred rusko agresijo, je Stoltenberg poudaril tudi v okviru razprave o odpravi omejitev, ki so jih nekatere zaveznice Ukrajini postavile glede uporabe njihovega orožja za napade na rusko ozemlje.

Ukrajina sklenila varnostne sporazume s tremi državami

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v Stockholmu, kjer se je udeležil vrha Ukrajina-Severna Evropa, s Švedsko, Islandijo in Norveško podpisal varnostne sporazume.

"Sporazum je močno sporočilo Rusiji, da je nadaljevanje vojne s predpostavko, da se bodo zahodne države umirile, nesmiselno," je še pred podpisom izjavil švedski premier Ulf Kristersson. Podporo Kijevu v boju proti ruski agresiji je označil kot ključno in eksistenčno nalogo za države severne Evrope, češ da Rusija z vojno ogroža tudi njihovo varnost.

Dvostranski varnostni sporazumi so del pobude članic skupine G7, ki so ob robu lanskega vrha Nata v Vilni zaveznice pozvale k sklepanju tovrstnih dogovorov z Ukrajino s ciljem zagotavljanja dolgoročne varnosti. Ukrajina je tovrstne sporazume v tem tednu že podpisala s Španijo, Portugalsko in Belgijo.

Zelenski je dvostranske varnostne sporazume označil za izjemno pomembne. Kot je še pojasnil v torek v Lizboni, gre za strateške sporazume, ki vključujejo tudi modernizacijo in obnovo Ukrajine ter humanitarno pomoč.

Ukrajinski predsednik je zaveznice spet pozval k dodatni dobavi orožja Ukrajini. "Naša glavna prednostna naloga je zagotoviti dodatne sisteme zračne obrambe za Ukrajino, skupne projekte obrambne industrije, orožje za naše vojake in okrepitev globalnih prizadevanj, da bi Rusijo prisilili k miru," je poudaril.

Od začetka vojne v Ukrajini je pet nordijskih držav Ukrajini skupaj namenilo več kot 17 milijard evrov pomoči, pa je danes povedala danska premierka Mette Frederiksen. "Pospešiti moramo proizvodnjo orožja in pomagati Ukrajini, da proizvede vse, kar potrebuje za svojo obrambo," je dodala.

Ameriški predsednik Joe Biden je sprostil omejitve glede uporabe ameriškega orožja v Ukrajini. Foto: Reuters
Ameriški predsednik Joe Biden je sprostil omejitve glede uporabe ameriškega orožja v Ukrajini. Foto: Reuters

Biden dovolil uporabo ameriškega orožja za napade na Rusijo

Ameriški predsednik Joe Biden je dovolil Kijevu omejeno uporabo ameriškega orožja za napade na vojaške cilje v Rusiji, in sicer v okviru bojev za Harkov, poročajo mediji, ki se sklicujejo na visoke ameriške uradnike. Koraku je sledila tudi Nemčija.

"Predsednik je svoji ekipi pred kratkim naročil, naj zagotovi, da bo Ukrajina lahko uporabila ameriško orožje za obrambne namene v Harkovu, tako da bi lahko Ukrajina vrnila obstreljevanje ruskim silam," je za Politico dejal ameriški uradnik in dodal, da se politika prepovedi napadov z orožjem dolgega dosega znotraj Rusije ni spremenila. Štirje ameriški uradniki, ki so želeli ostati anonimni, so povedali, da se Bidnova odločitev nanaša samo na tarče v Rusiji blizu meje s Harkovsko oblastjo.

Odločitev pomeni spremembo politike Joeja Bidna, ki je vztrajno zavračal, da bi lahko Ukrajina uporabila ameriško orožje za napade znotraj Rusije.

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu in ruska misija pri Združenih narodih v New Yorku se na poročanje še nista odzvala.

Preobrat v ameriški politiki sledi poslabšanju razmer na bojišču za Ukrajince, ki je med drugim posledica zamude pri novih dobavah ameriške vojaške pomoči.

Rusija kopiči sile v bližini severnega dela Harkovske oblasti, vendar ji primanjkuje vojakov, da bi izvedla večji napad, je v četrtek dejal vrhovni ukrajinski poveljnik.

Ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki podpira odpravo omejitev, je v sredo javno namignil, da bo Biden morda spremenil smer in dovolil takšne napade. Dodal je, da se bo politika ZDA do Ukrajine razvijala po potrebi.

Ob tem so ameriški uradniki povedali, da bodo ZDA ukrajinski vojski še naprej prepovedovale uporabo raket ATACMS, ki imajo doseg do 300 kilometrov, in drugega orožja dolgega dosega, ki ga dobavljajo ZDA, za napade daleč znotraj Rusije. Bidnova odločitev tudi ne pomeni, da ZDA zdaj odobravajo napade z brezpilotnimi letali, ki jih Ukrajina izvaja na ruske naftne objekte, so dejali.

Nekateri zavezniki v Natu in ameriški zakonodajalci pozivajo Bidna, naj sprosti omejitev glede uporabe ameriškega orožja v Ukrajini, da bi tako omogočil napad na vojaške lokacije v Rusiji.

Tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika Sergej Nikiforov je pozdravil odločitev Washingtona. "Ukrajina je prejela pozitivne signale iz diplomatskih kanalov o omejeni uporabi orožja, ki ga dobavljajo ZDA," je nadaljeval in dodal, da bo odločitev ZDA okrepila zmogljivosti Ukrajine pri obrambi pred rusko agresijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski lovci, ki letijo znotraj Rusije zunaj dosega ukrajinske zračne obrambe, podpirajo ofenzivo z zelo natančnimi bombami na ukrajinskih obrambnih linijah in v Harkovu, kjer so povzročile številne civilne žrtve.

Nemčija: Kijev ima pravico do obrambe

Tudi Nemčija je Ukrajini odobrila uporabo dobavljenega orožja za napade na vojaške cilje v Rusiji, je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit in poudaril, da ima Kijev pravico do obrambe pred napadi, ki jih Moskva izvaja iz ruskega ozemlja blizu meje z Ukrajino.

"V zadnjih tednih je Rusija pripravljala, usklajevala in izvajala napade s položajev na območju Harkova, zlasti z ruskega obmejnega območja," je dejal Hebestreit in poudaril, da so Nemčija in druge zahodne zaveznice, ki podpirajo obrambo Ukrajine, prepričane, da ima Kijev pravico do obrambe pred temi napadi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"V skladu s svojimi mednarodnopravnimi obveznostmi lahko uporabi tudi orožje, dobavljeno v ta namen, vključno z orožjem, ki smo ga dobavili mi," je še dodal.

Ukrajinski predsednik Zelenski je v zadnjih tednih zaveznice večkrat pozval, naj odpravijo omejitve, ki so jih postavile Ukrajini glede uporabe njihovega dobavljenega orožja za napade na Rusijo. K njihovi odpravi zaveznice spodbuja tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki meni, da samoobramba vključuje pravico napadanja legitimnih vojaških ciljev v Rusiji.

Harkov je tarča obsežnih napadov ruskih enot. Foto: Reuters
Harkov je tarča obsežnih napadov ruskih enot. Foto: Reuters

Vse več držav odobrava rabo orožja proti Rusiji

Putin je v torek posvaril članice Nata, naj ne dovolijo Ukrajini, da izstreli svoje orožje na Rusijo, in znova poudaril tveganje za začetek jedrske vojne.

O tem, da bi zaradi premika fronte v bližino ukrajinsko-ruske meje dovolile uporabo svojega orožja za napade na rusko ozemlje, razmišlja tudi več drugih ukrajinskih zaveznic. Kritiki že nekaj časa pozivajo zaveznice Nata, naj sprostijo omejitve glede uporabe njihovega orožja proti vojaškim ciljem v Rusiji, pozivi pa so se še okrepili, odkar je Rusija začela ofenzivo v Harkovu. Države, ki so pozvale k sprostitvi omejitev ali so to storile glede uporabe njihovega orožja, poslanega v Ukrajino, so Združeno kraljestvo, Nizozemska, Švedska, baltske države, Finska, Danska, Nemčija in Francija.

Prva izmenjava ujetnikov v več mesecih

Medtem sta Rusija in Ukrajina izvedli prvo izmenjavo vojnih ujetnikov od februarja letos, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Izmenjavo 75 ukrajinskih vojnih ujetnikov za enako število zajetih pripadnikov ruskih sil je na omrežju Telegram pozneje potrdil tudi ukrajinski predsednik Zelenski.

"Danes smo dosegli pomemben rezultat – v Ukrajino se je vrnilo še 75 naših ljudi," je sporočil Zelenski. Objavil je fotografije, na katerih družine pozdravljajo osvobojene vojake, zavite v ukrajinske zastave.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je zagotovilo izpustitev 75 svojih vojakov, ki so bili po njihovi oceni v ujetništvu "v smrtni nevarnosti".

Obe strani sta med seboj izmenjali tudi mrtve. Ukrajina naj bi prejela 212 posmrtnih ostankov svojih vojakov, ruska stran pa 45, navaja AFP.

V Moskvi so potrdili tudi, da so pri izmenjavi posredovali Združeni arabski emirati, kot je bilo to že v primeru prejšnjih izmenjav. Zadnja večja izmenjava ujetnikov med obema stranema je potekala februarja letos. Od tedaj so nadaljnje izmenjave med drugim preprečile trditve o nepravičnih zahtevah obeh strani.

V ukrajinskih napadih v Donecku štirje mrtvi

V ukrajinskih napadih na cilje v regiji Doneck, ki je deloma pod rusko okupacijo, so bili danes ubiti štirje ljudje, so sporočile tamkajšnje proruske oblasti.

V ukrajinskem napadu v kraju Staromihajlovka blizu mesta Doneck naj bi bili ubiti trije ljudje, dve ženski in moški. Še ena ženska naj bi bila ubita v kraju Luganske, ki leži približno 90 kilometrov severno od Donecka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem je ruski obrambni minister Andrej Belousov na srečanju Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) v Almatyju v Kazahstanu izjavil, da so ruske sile maja v Ukrajini zasedle 28 mest in vasi, skupno pa letos že 880 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja.

"Napredovanje poteka v vseh taktičnih smereh," je dejal ruski minister, ki je položaj zasedel sredi meseca. Po njegovi oceni so se ukrajinske sile v delih regije Harkov umaknile za od osem do devet kilometrov. Dodal je še, da je Ukrajina maja izgubila 35.000 vojakov in 2700 enot vojaške opreme, izgub na ruski strani pa ni podal, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Več držav Ukrajini dovolilo uporabo dobavljenega orožja za napade v Rusiji