"Eno glavnih vprašanj današnjega srečanja je bil pregled različnih zmogljivosti, sistemov in zalog, ki jih Ukrajinci potrebujejo, da bi lahko ponovno zavzeli več ozemlja," je prvi mož Nata dejal novinarjem.

Srečanje za usklajevanje vojaške pomoči Ukrajini v Nemčiji je gostil ameriški obrambni minister Lloyd Austin, ki je poudaril, da podpora "svobodnim silam v Ukrajini ostaja močna in iskrena".

To je že četrto srečanje skupine, ki je Ukrajini po Austinovih besedah do zdaj zagotovila za 55 milijard dolarjev vojaške pomoči, od katerih so 35 milijard dolarjev zagotovile ZDA.

Borrell: EU izpolnjuje zaveze glede streliva

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je medtem ukrajinskemu zunanjemu ministru Dmitru Kulebi zagotovil, da EU izpolnjuje svoje zaveze glede dobav streliva Ukrajini. Kuleba je bil še v četrtek kritičen do Unije zaradi "nezmožnosti, da uresniči svojo odločitev o skupnem naročanju streliva za Ukrajino".

Države članice so do zdaj zaprosile za izplačilo več kot 660 milijonov od skupno ene milijarde evrov, kolikor bo iz evropskega mirovnega instrumenta namenjeno za milijon topniških izstrelkov, ki jih namerava EU zagotoviti Ukrajini.

Ameriški tanki prihajajo v Nemčijo

Ameriški obrambni minister Austin je na srečanju še povedal, da bodo ZDA v prihodnjih tednih Nemčiji dobavile tanke abrams, na katerih se bodo urili ukrajinski vojaki. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA naj bi na jugu Nemčije približno deset tednov urili 250 ukrajinskih vojakov.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius pa je povedal, da bodo nemške tanke leopard, ki se bodo poškodovali med spopadi v Ukrajini, odslej popravljali na Poljskem, da bi zagotovili njihovo hitro vrnitev na fronto. Delo novega servisnega centra za tanke bosta usklajevala Varšava in Kijev.

Zahodnih bojnih letal (še) ne bo

Sodeč po navedbah ameriškega generala Marka Milleyja so se države udeleženke srečanja sicer strinjale, da Ukrajini za zdaj ne bodo dobavili zahodnih bojnih letal. Kot je dejal Milley, je namreč obramba ukrajinskega neba v tem trenutku učinkovitejši in cenovno ustreznejši način za nadzor zračnega prostora. Da so napredni lovci še vedno na "seznamu želja" Kijeva, pa je po pogovorih zagotovil ukrajinski obrambni minister Reznikov.

Moskva: Obisk Stoltenberga v Kijevu kaže na pravilnost odločitve za invazijo

Srečanje kontaktne skupine v Nemčiji je sicer potekalo dan po nenapovedanem in prvem obisku Stoltenberga v Kijevu. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v današnjem odzivu na obisk dejal, da "Nato očitno nadaljuje prizadevanja, da bi zajel Ukrajino in jo potegnil v zavezništvo".

"Vse to vsakomur, ki lahko vsaj malo razmišlja, še enkrat dokazuje pravilnost predsednikove odločitve, da začne to operacijo," je Peskov skušal upravičiti odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina za napad na Ukrajino.

Zelenski sprejel vabilo na vrh v Vilni

Stoltenberg je ob robu srečanja v Ramsteinu sicer potrdil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejel vabilo na vrh zavezništva, ki bo 11. in 12. julija v litovski prestolnici Vilna. Ni še jasno, ali se bo ukrajinski predsednik vrha udeležil v živo ali prek videopovezave.

Zelenski je ob obisku prvega moža Nata v četrtek dejal, da je zdaj čas, da zaveznice Ukrajino povabijo v zavezništvo. Ukrajinski predsednik je že lani jeseni ob ruski nezakoniti priključitvi štirih ukrajinskih ozemelj zaprosil za pospešen pristop Ukrajine k Natu.

Naklonjenost temu so na srečanju na začetku meseca v Bruslju izrazili tudi zunanji ministri držav članic zveze. Po besedah Zelenskega bi vrh zveze Nato, ki bo v Vilni potekal 11. in 12. julija, "lahko postal zgodovinski", če bi Ukrajina takrat res prejela uradno povabilo za vstop.

Poleg tega je ukrajinski predsednik ob obisku Stoltenberga v Kijevu zvezo Nato pozval, naj premaga odpor do pošiljanja nekaterih vrst orožja Ukrajini, vključno z orožjem dolgega dosega in sodobnimi letali.

Pistorius: Ni pravi čas za sprejem Ukrajine v Nato

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je medtem izrazil mnenje, da ni pravi čas za vključevanje Ukrajine. "Vrata so delno odprta, vendar zdaj ni pravi čas, da bi se o tem odločali," je dejal Pistorius in namignil, da o sprejetju Ukrajine v Nato ni mogoče resno razpravljati sredi vojne, ki jo je februarja lani sprožila Rusija.

Rusi odvrgli bombo na Belgorod

Rusko bojno letalo je v četrtek zvečer odvrglo bombo na rusko mesto Belgorod v bližini meje z Ukrajino, je potrdilo obrambno ministrstvo v Moskvi, a ni pojasnilo, ali je bila nesreča, tehnična napaka ali kaj tretjega.

"V četrtek ob približno 22.15 po moskovskem času, ko je letalo Su-34 ruskih zračnih sil opravljalo prelet nad mestom Belgorod, je bilo izpuščeno izredno eksplozivno sredstvo," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Ob tem niso pojasnili, ali je bila to človeška napaka ali so bile za "izredni izpust eksplozivnega sredstva" krive tehnične težave. Dodali so le, da preiskava incidenta poteka.

Dve ženski sta bili ranjeni, poškodovanih je bilo več stavb, je sporočil guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov. Po eksploziji je v središču mesta nastal krater s premerom približno 20 metrov, poškodovanih je bilo tudi več avtomobilov in električnih drogov.

Mesto Belgorod, ki ima približno 370.000 prebivalcev, je od ukrajinske meje oddaljeno približno 40 kilometrov. Ruska letala redno preletavajo mesto na poti v Ukrajino, hkrati pa je bila tudi ta regija že večkrat tarča ukrajinskega obstreljevanja.

Ukrajina ponoči sestrelila več brezpilotnih letalnikov

Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so sestrelile osem od 12 iranskih brezpilotnih letalnikov tipa šahed, s katerimi je Rusija ponoči napadla Kijev. Poročil o smrtnih žrtvah ali večji gmotni škodi ni bilo.

Po besedah regionalnih guvernerjev je bila zaradi ruskih napadov prizadeta infrastruktura v regijah Poltava in Vinica v osrednji Ukrajini. Brezpilotni letalniki so bili domnevno izstreljeni iz ruske regije Brjansk, ki leži blizu meje z Ukrajino.

Letalniki tipa šahed, ki so zasnovani tako, da ob trku eksplodirajo, so že dalj časa eno glavnih sredstev ruskih zračnih napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo, zaradi katerih je pozimi na milijone Ukrajincev večkrat začasno ostalo brez toplote, vode in elektrike.