Voditelji sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav so se po videokonferenci pogovarjali z Zelenskim o nadaljnji pomoči Ukrajini pri spoprijemanju z rusko agresijo, potem ko so ruske sile v ponedeljek v nizu zračnih napadov silovito raketirale več ukrajinskih mest.

Zelenski je države G7 pozval k okrepitvi dobave protiraketnih sistemov, s katerimi bi lahko ukrajinske sile branile ozemlje pred ruskimi napadi iz zraka.

"Prosim vas, da okrepite prizadevanja za finančno pomoč pri vzpostavitvi zračnega ščita za Ukrajino. Milijoni ljudi vam bodo hvaležni," je dejal in pri tem opozoril, da so ruske sile v ponedeljek na Ukrajino izstrelile več kot 84 raket, v torek pa še 28.

"Ko bo Ukrajina prejela dovolj sodobnih in učinkovitih sistemov protizračne obrambe, bo ključni element ruskega terorja in raketnih napadov prenehal delovati," je dejal Zelenski in se zahvalil nemškemu kanclerju Olafu Scholzu za pospešitev dobave protizračne obrambe IRIS-T in ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu prav tako za dobave sistemov protizračne obrambe. "Upamo, gospod predsednik, da bodo to sistemi s srednjim do dolgim ​​dosegom, ki bodo omogočili ustvarjanje večplastnega sistema obrambe," je še dejal Zelenski.

V ponedeljek je Nemčija oznanila, da bo pospešila dobavo sistema za zračno obrambo z infrardečim vodenjem Iris-T. Prvi sistemi naj bi prišli v Ukrajino že v nekaj dneh. ZDA so že julija obljubile napredne raketne sisteme zemlja-zrak Nasams, po poročanju Washington Posta pa naj bi v Ukrajino prišli v nekaj tednih.

Po podatkih ukrajinskega notranjega ministrstva je bilo v ponedeljkovih zračnih napadih ruskih sil po celotni Ukrajini skupno ubitih 19 ljudi, 105 jih je bilo ranjenih.

Zaradi ruskih napadov so v ponedeljek iz več ukrajinskih regij poročali o izpadih električne energije in prekinjeni oskrbi z vodo. Po besedah Zelenskega v številnih mestih pristojne službe še vedno poskušajo obnoviti oskrbo. Predsednik je prebivalce ob tem pozval k "čim razumnejši porabi elektrike".

V raketiranju so bili prizadeti objekti kritične infrastrukture in civilni objekti v 12 regijah in mestu Kijev, kjer je izbruhnilo več kot 30 požarov. Pri gašenju požarov in reševanju je sodelovalo več kot tisoč ljudi in približno 120 enot reševalnih služb.

"Ruski voditelj, ki je zdaj v zadnjem obdobju svoje vladavine, ima še vedno prostor za nadaljnje stopnjevanje, ki predstavlja grožnjo vsem, ne le Ukrajini," je v videonagovoru na zasedanju skupine G7 opozoril Zelenski.

G7 bo stal ob strani Ukrajini

Po pogovoru z Zelenskim so članice G7 sporočile, da bodo od Putina terjale odgovornost za nedavne raketne napade na ukrajinska mesta. "Najostreje obsojamo te napade in opozarjamo, da vsesplošni napadi na nedolžno civilno prebivalstvo pomenijo vojni zločin," so v izjavi zapisali voditelji držav G7 in hkrati Minsk opozorili, naj preneha omogočati Putinovo invazijo.

Prav tako so obljubili nadaljnjo finančno, humanitarno, vojaško, diplomatsko in pravno podporo ter se zavezali, da bodo stali trdno ob strani Ukrajini, dokler bo to potrebno. Pozdravili pa so tudi pripravljenost Ukrajine za "pravičen mir".

Ta naj bi vključeval spoštovanje ozemeljske celovitosti in suverenosti iz Ustanovne listine ZN-a in zagotavljanje sposobnosti Ukrajine, da se v prihodnosti brani sama. Poleg tega bi moral vsak sporazum zagotoviti okrevanje in obnovo Ukrajine, vključno z iskanjem možnosti za to s sredstvi iz Rusije, in si prizadevati za odgovornost za ruske zločine, storjene med vojno.

Stoltenberg: Putinova zmaga bi predstavljala grožnjo za vse nas

Če bo ruski predsednik Vladimir Putin zmagal v vojni v Ukrajini, bo to "pomenilo grožnjo tudi za vse nas", je pred srednim začetkom dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov Nata povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

"Če Putin zmaga, to ne bo samo poraz za Ukrajino, ampak tudi poraz in nevarnost za vse nas. Ker bo svet nevarnejši, mi pa bomo ranljivejši za nadaljnjo rusko agresijo," je dejal in dodal, da morajo zato zaveznice še naprej nuditi podporo Ukrajini, pri čemer morajo okrepiti tudi lastne zaloge orožja.

"Zato zdaj razpravljamo, kako okrepiti proizvodnjo, da bi znova napolnili skladišča z opremo in še naprej pomagali Ukrajini," je pojasnil. Na zasedanju ministrov za obrambo v sredo in četrtek pričakuje odločitev o tem, kako uporabiti Natov proces načrtovanja, da bi okrepili proizvodnjo vojaške opreme.

Ministri, med njimi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, bodo sicer v sredo z ukrajinskim kolegom Oleksijem Reznikovom razpravljali tudi o tem, kakšno pomoč še potrebuje Ukrajina.

"Naše sporočilo je jasno. Nato bo Ukrajini stal ob strani, dokler bo treba. Putin je začel to vojno in jo mora končati z umikom iz Ukrajine," je poudaril Stoltenberg in dodal, da mora medtem beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ustaviti sodelovanje Belorusije v tem "nezakonitem konfliktu".

Po Stoltenbergovih besedah so Putinove grožnje z uporabo jedrskega orožja nevarne in neodgovorne, pri čemer se Rusija zaveda, da v jedrski vojni ne more zmagati nihče. "Rusiji smo jasno sporočili, da bi imela uporaba jedrskega orožja hude posledice," je dejal prvi moža Nata in zatrdil, da zavezništvo pozorno spremlja ruske jedrske sile, kjer niso zaznali sprememb v ruskem ravnanju, a vseeno ostajajo pozorni.

Stoltenberg je napovedal, da bo zavezništvo prihodnji teden izvedlo tudi že dolgo načrtovano vajo jedrskega odvračanja. Če bi to rutinsko letno vajo zaradi trenutnih okoliščin odpovedali, bi s tem poslali napačno sporočilo, je poudaril. "Natovo odločno in predvidljivo ravnanje ter naša vojaška moč sta najboljši način za preprečitev stopnjevanja," je dejal.

Odzval se je tudi na ponedeljkove ruske raketne napade in jih označil za znak šibkosti Rusije.

ZN: Ruski napadi na civilne cilje v Ukrajini morda vojni zločin

Združeni narodi so sporočili, da bi ruski napadi na mesta po vsej Ukrajini, usmerjeni v civiliste in civilne objekte, lahko kršili vojna pravila in pomenili vojne zločine. "Zdi se, da so bili nekateri napadi usmerjeni v ključno civilno infrastrukturo, kar kaže na to, da so morda kršili načela vodenja sovražnosti po mednarodnem humanitarnem pravu," je v Ženevi dejala tiskovna predstavnica Urada visokega komisarja ZN-a za človekove pravice Ravina Shamdasani.

"Napadi na civiliste in objekte, ki so nepogrešljivi za preživetje civilistov, so prepovedani po mednarodnem humanitarnem pravu," je še dejala. Čas in kraj napadov nakazujeta, da so bili namerno usmerjeni v ljudi, ki so šli v službo, in otroke, ki so šli v šolo, kar je po njenih besedah "še posebej šokantno".

Urad ZN-a za človekove pravice je Rusijo pozval, naj se vzdrži nadaljnjega zaostrovanja in stori vse, kar je v njeni moči, da se izogne civilnim žrtvam in škodi na civilni infrastrukturi.

Novi napadi v Zaporožju

Iz Zaporožja na jugu države medtem poročajo o novem ruskem napadu, v katerem je umrl najmanj en človek. Po podatkih reševalnih služb je danes v Zaporožju dvanajst izstrelkov zadelo javne objekte. V sporočilu regionalnega guvernerja na Telegramu je navedeno, da je en človek umrl v prodajalni avtomobilov, med poškodovanimi stavbami je tudi šola.

Po ponedeljkovih raketnih napadih je v Ukrajini približno 300 krajev še vedno brez elektrike, oskrbo z električno energijo pa so spet vzpostavili v več kot 3500 krajih.

Ankara poziva k premirju

Turčija je medtem Rusijo in Ukrajino pozvala k čimprejšnji ustavitvi ognja in opozorila, da se obe državi v dolgotrajni vojni oddaljujeta od diplomacije. "Prekinitev ognja je treba vzpostaviti čim prej," je poudaril turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu.

"Ker se ukrajinsko-ruska vojna vleče, se razmere žal slabšajo in zapletajo," je Cavusoglu dejal v pogovoru za turško televizijo Tvnet in izrazil obžalovanje, da sta se Rusija in Ukrajina po pogajanjih, ki so marca potekala v Carigradu, oddaljili od diplomacije. Kot je dodal, je treba začeti proces, ki bo zagotovil ozemeljsko celovitost Ukrajine. "Brez prekinitve ognja ni mogoče zdravo govoriti o teh vprašanjih: o trajni prekinitvi ognja in pravičnem miru," je poudaril.

Turčija, članica zveze Nato, se skuša postaviti v vlogo posrednika med Ukrajino in Rusijo. Ankara je do Moskve sicer kritična, vendar se ni želela pridružiti zahodnim sankcijam proti Rusiji.

Še ta teden, predvidoma v četrtek, naj bi se v kazahstanskem glavnem mestu Astana ob robu azijskega varnostnega vrha sešla turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in ruski predsednik, ki naj bi se dotaknila tudi "zamisli o pogovorih med Rusijo in Zahodom".

Zelenski predlaga misijo na meji z Belorusijo

Novi rusko-beloruski kontingent je izključno obrambna skupina, katere cilj je braniti meje Belorusije, so sporočili iz Minska, potem ko je predsednik Lukašenko v ponedeljek Ukrajino in njene zahodne zaveznice obtožil priprave napada na Belorusijo in napovedal vzpostavitev regionalne skupine oboroženih sil skupaj z Rusijo.

"Še enkrat poudarjamo, da so naloge regionalne skupine sil izključno obrambne. Vse dejavnosti, ki se trenutno izvajajo, so namenjene zagotavljanju zadostnega odziva na morebitne dejavnosti v bližini naših meja," je v izjavi dejal beloruski obrambni minister Viktor Hrenin.

"Na Zahodu se žal vsiljuje mnenje, da bi se lahko beloruska vojska vključila v posebno vojaško operacijo na ozemlju Ukrajine," so v odzivu na očitke, da bi se beloruske sile lahko pridružile ruskim na bojiščih, dejali pri beloruskem obrambnem ministrstvu, pri čemer so povzeli besede vodje beloruskega sveta za nacionalno varnost Aleksandra Volfoviča.

Oblikovanje regionalne skupine se je začelo pred dvema dnevoma in je sovpadalo z eksplozijo na mostu, ki krimski polotok povezuje z Rusijo.

"Ne želim zaostrovanja razmer, želim pa, da razumete: če hočete mir, se morate vedno pripraviti na vojno," je v ponedeljek dejal Lukašenko, ki je med drugim pod pretvezo vojaških vaj v mesecih pred rusko invazijo na Ukrajino tudi dovolil ruskim enotam na svoje ozemlje.

Zelenski je nagovoru voditeljem G7 zatrdil, da Ukrajina nima nobenega namena napasti Belorusijo, a si želi, da od severne sosede ne obstaja nobena grožnja. Zato je voditeljem držav G7 predlagal misijo mednarodnih opazovalcev, ki bi spremljala varnostne razmere na belorusko-ukrajinski meji.

Kijev: Rusijo naj razglasijo za pokroviteljico terorizma

Na diplomatskem področju pa Ukrajina želi, da Rusijo razglasijo za državo pokroviteljico terorizma, Estonija takšno zakonodajo že pripravlja, in jo osamijo na razpravi Generalne skupščine ZN-a, ki se je začela v ponedeljek.

Generalna skupščina razpravlja o resoluciji za obsodbo ruske priključitve ukrajinskih ozemelj. Ker Varnostni svet ZN-a zaradi pravice Rusije do veta ne more sprejeti resolucije, ki bi obsodila okupacijo in priključitev ukrajinskega ozemlja, so resolucijo preselili v 193-člansko Generalno skupščino, v kateri ni pravice do veta.

Rusija je na predlog resolucije za obsodbo in razveljavitev priključitve v Varnostnem svetu 30. septembra vložila veto. Podporniki tokratne resolucije v Generalni skupščini trdijo, da je to izjemno pomemben ukrep, ker da bi neuspeh lahko opogumil podobne režime, kot je ruski.

Osnutek resolucije, ki ga je s pomočjo zaveznikov pripravila Ukrajina, obsoja nezakoniti ruski poskus priključitve ukrajinskih pokrajin Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson po referendumih, ki po mednarodnem pravu nimajo veljave.

Vse države članice ZN-a, mednarodne agencije in organizacije tudi poziva, naj ne priznajo ruske priključitve, ob tem pa zahteva takojšen umik ruskih enot z ukrajinskega ozemlja.

Putin pripravljen na dialog o jedrski elektrarni v Zaporožju

Putin je na današnjem srečanju v Sankt Peterburgu vodji mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaelu Grossiju dejal, da je "odprt za dialog" o jedrski elektrarni v Zaporožju, ki je pod nadzorom ruskih sil.

Generalni direktor IAEA-ja je po sestanku opozoril, da so razmere v Zaporožju zaradi rednega obstreljevanja vse "nevarnejše, nestabilne in zahtevne". Pozval je k vzpostavitvi območja okoli jedrske elektrarne, kjer bi veljala prepoved ognja, pri čemer pa ta načrt ne predvideva demilitarizacije in umika ruske vojske.

Putin je Grossiju po navedbah ruske tiskovne agencije Tass med drugim zagotovil, da Rusija ostaja zavezana neširjenju jedrskega orožja. Obenem je poudaril stališče Moskve, da morajo vse države imeti enak dostop do jedrske energije za civilno rabo. Po njegovem mnenju prihaja do pretirane politizacije jedrskih dejavnosti, zaradi česar je pozval k umiritvi take retorike.

Ravno Putin je sicer v preteklih tednih ob zaostrovanju konflikta v Ukrajini namigoval na možnost rabe jedrskega orožja. Tudi podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost Dimitrij Medvedjev je konec septembra poudaril možnost, da bi Rusija lahko uporabila svojo doktrino jedrskega odvračanja.

Grossi je obisk v Rusiji napovedal v nedeljo, ko je tudi zapisal, da se bo zatem sešel še z ukrajinskim predsednikom, da bi "zagotovil jedrsko varnost in zaščitno območje okoli jedrske elektrarne".

Jedrska elektrarna v Zaporožju je od marca pod ruskim nadzorom. Ekipa IAEA-ja je elektrarno obiskala na začetku septembra, več članov ekipe agencije pa je ostalo na njenem območju.

Moskva: Zahodne države motivirajo geopolitični interesi

Rusija je medtem članicam ZN-a poslala pismo, v katerem trdi, da dejanja zahodnih držav niso v skladu z mednarodnim pravom in načeli Ustanovne listine ZN-a, ampak jih motivirajo lastni geopolitični interesi.

Ruski veleposlanik v ZN-u Vasilij Nebenzja je zahteval, da se o resoluciji glasuje tajno, ker si menda države zaradi pritiska ZDA ne upajo glasovati po svoji vesti. Ameriški diplomati menijo, da je to novo dejanje iz obupa, saj naj bi Rusija ob javnem glasovanju pričakovala zanesljiv poraz.

Rusiji je delno uspelo prepričati države v razvoju, da zahodne države pretiravajo s pozornostjo, ki jo posvečajo Ukrajini, na ta račun pa zanemarjajo njihove težave. Kljub temu je bil ruski predlog o tajnem glasovanju zavrnjen s 107 glasovi proti 13, vzdržalo pa se je 39 držav.

Nebenzja je potem poskušal še s predlogom, da bi najprej glasovali o resoluciji, šele nato pa bi imeli razpravo, kar je predsedujoči zavrnil.

Izid glasovanja o ruskem predlogu za tajno glasovanje kaže, da bo resolucija verjetno potrjena.

Kislica: Rusija je nestabilna, ponorela diktatura

Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je v nagovoru Rusijo opredelil kot teroristično državo, kar da je sama znova dokazala s torkovimi napadi. "Na žalost ne moreš pozvati k stabilnemu in zdravemu miru, ko je v tvoji soseski nestabilna in ponorela diktatura," je dejal.

Predstavnik EU-ja Silvio Gonzato je dejal, da EU ne bo nikoli priznal nezakonitih referendumov.

Rusko agresijo je med drugim jasno obsodil tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ki je dejal, da je to v nasprotju z načeli mednarodne skupnosti. "To je nevarno zaostrovanje položaja, ki zanemarja namen in načela ZN-a. To nima prostora v sodobnem svetu in ne sme biti sprejeto," je izjavil Guterres.

Podobna resolucija Generalne skupščine ZN-a proti ruski priključitvi Krima je leta 2014 dobila le 100 glasov podpore, predlagatelji pa zdaj upajo na približno 140 glasov. Marca sta dve resoluciji z obsodbo agresije dobili podporo 141 in 140 držav. Na rusko stran so se dejansko postavile le Belorusija, Sirija, Severna Koreja in Eritreja, vzdržalo se je 35 oziroma 38 držav.