Srečanje ukrajinske in turške delegacije v Kijevu. Foto: Reuters
Srečanje ukrajinske in turške delegacije v Kijevu. Foto: Reuters

"Vemo, da iščejo alternativne poti, ampak mi ne vidimo alternativ originalni pobudi, ker s seboj prinašajo nevarnosti," je dejal turški minister.

Zelenski je na družbenem omrežju X potrdil, da sta z ministrom govorila o nekdanjem dogovoru o izvozu žita prek Črnega morja, ni pa podal podrobnosti.

Dogovor med Kijevom in Moskvo so lani pomagali skleniti Turčija in Združeni narodi.

Rusija je julija odstopila od sporazuma o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, v okviru katerega je Ukrajina izvozila okoli 33 milijonov ton žita, kar je pripomoglo k stabilizaciji cen hrane po svetu. Po odstopu Moskve od sporazuma se vrstijo pozivi, da je treba preprečiti svetovno prehransko krizo.

Pet članic EU-ja za podaljšanje omejitev uvoza

Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija so medtem znova pozvale k podaljšanju omejitev uvoza ukrajinskega žita, ki se iztečejo 15. septembra, potem ko so enak poziv na EU naslovile že pred mesecem dni. Države so se pred uvedbo omejitev v začetku maja zaradi prevelikih količin žita iz Ukrajine znašle v težavah.

"Zavzemamo se za podaljšanje prepovedi uvoza žita v naše države do konca leta," je po videokonferenci s kolegi iz Romunije, Bolgarije, Slovaške in Madžarske dejal poljski minister za kmetijstvo Robert Telus.

Če Evropska unija ne bo odobrila podaljšanja omejitev uvoza, bo Poljska to storila enostransko, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP opozoril Telus. "Poljska bo to zagotovo storila, enako tudi Madžarska," je zatrdil poljski minister.

Evropska komisija je omejitve uvoza ukrajinskega žita v pet držav članic uvedla v začetku maja in jih nato v začetku junija podaljšala do 15. septembra. Uvoz pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen je v skladu s tem dovoljen v vse članice EU-ja, razen Poljsko, Madžarsko, Slovaško, Bolgarijo in Romunijo. V teh pet članic je mogoče žito uvoziti, samo če je namenjeno tranzitu v druge članice Unije ali tretje države.

Bruselj je uvoz omejil, potem ko so se ukrajinske sosede zaradi prevelikih količin uvoženega ukrajinskega žita, za katero je EU junija lani odpravil carine, znašle v težavah. Prišlo je do kopičenja zalog, zaradi česar je na trgu pristalo veliko žita po tako nizkih cenah, da so izkrivljale tržne razmere.

Posnetek domnevnega uničenja ruskega raketnega sistema na Krimskem polotoku. Foto: Reuters
Posnetek domnevnega uničenja ruskega raketnega sistema na Krimskem polotoku. Foto: Reuters

Rusija naj bi sestrelila 42 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov

Ruske sile so v bližini zasedenega ukrajinskega polotoka Krim po navedbah iz Moskve sestrelile 42 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bilo devet letalnikov uničenih nad Krimom, preostalih 33 pa so "zatrli z elektronskim bojevanjem in so zato strmoglavili, ne da bi dosegli cilj".

Tudi lokalne oblasti so poročale, da je bilo več letalnikov sestreljenih nad morjem v bližini Krima. "Službe za nujne primere niso poročale o škodi na civilni infrastrukturi, ki bi jo povzročili ti letalniki. Vse sile in službe so v stanju bojne pripravljenosti," je na Telegramu zapisal guverner Sevastopola Mihail Razvožajev, ki ga je nastavila Moskva.

Za zdaj ni jasno, ali so letalniki, ki jih omenjajo lokalne oblasti, del tistih, o katerih je poročalo obrambno ministrstvo.

Krim je bil v zadnjem letu vojne že večkrat tarča ukrajinskih napadov. Vendar pa so ti v zadnjih mesecih vse pogostejši. Samo v zadnjih tednih naj bi rusko infrastrukturo na polotoku napadlo do 28 letalnikov.

Ukrajina je v četrtek tudi poročala, da so njene sile izvedle posebno operacijo na Krimu. Pripadniki vojne obveščevalne službe naj bi se med desantom na zahodu polotoka spopadli z ruskimi vojaki, sodeč po posnetku, pa so na ozemlju, ki si ga je Rusija enostransko priključila leta 2014, izobesili tudi ukrajinsko zastavo.

ZDA obljubljajo skorajšnjo dobavo F-16

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley je napovedal, da bodo ukrajinske sile kmalu prejele ameriška bojna letala F-16, za katera si Kijev prizadeva že nekaj časa, saj bi se tako lažje uprl ruski premoči v zraku.

Kot je dejal Milley v pogovoru za jordansko javno televizijo Al Mamlaka, bo Ukrajina sodobne ameriške lovce prejela v "ne tako oddaljeni prihodnosti".

Prvi sta dobavo letal F-16 Ukrajini napovedali Nizozemska in Danska ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v teh dveh državah pred nekaj dnevi.

Letala F-16 je Ukrajini obljubila tudi Norveška. Foto: Reuters
Letala F-16 je Ukrajini obljubila tudi Norveška. Foto: Reuters

Pentagon je v četrtek sporočil, da bodo ZDA septembra začele usposabljati ukrajinske pilote za upravljanje z F-16. Urjenje bo trajalo od pet do osem mesecev, pri čemer bo trajanje pogojeno s predhodnim znanjem ukrajinskih pilotov. Do odločitve je prišlo kmalu po pogovoru predsednikov ZDA in Ukrajine o programu usposabljanja pilotov.

Pri usposabljanju v ZDA bodo sodelovali tako piloti kot osebje za vzdrževanje letal. "Ti piloti se bodo septembra v letalski bazi Lackland v San Antoniu v Teksasu učili angleškega jezika, nato pa se bodo naslednji mesec udeležili usposabljanja za letenje z letali F-16 v Arizoni v letalski bazi Morris," je pojasnil tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder.

Jezikovno usposabljanje na začetku je ključnega pomena, glede na zapletenost in strokovno angleščino, ki je potrebna za upravljanje teh letal, je poudaril.

"Krvavo, dolgo in počasno"

Glede ukrajinske protiofenzive je Milley dejal, da se je ta soočila z zelo močnimi ruskimi okrepitvami, ki so imele na voljo več mesecev za pripravo minskih polj, obrambnih jarkov in tankovskih ovir, vendar imajo Ukrajinci po njegovih besedah še veliko bojne moči.

"Jasno je, da je imela do zdaj delni uspeh. Zdaj je hitrost, s katero poteka ofenziva počasnejša, kot so predvidevali načrtovalci," je dejal Milley, ki je do zdaj igral pomembno vlogo pri zagotavljanju vojaške podpore Ukrajini.

Kot je povedal, so se ukrajinske sile intenzivno usposabljale v različnih delih Evrope "o poveljevanju in nadzoru ofenzivnih operacij, kombiniranih oboroženih manevrih in premagovanju kompleksnih ovir, ki bodo okrepile njihove zmogljivosti".

"Spet, je krvavo, dolgo in počasno," je zatrdil ameriški general s štirimi zvezdicami, ki naj bi se konec leta upokojil.

Ukrajinci so profiofenzivo proti ruskim silam začeli junija. Foto: Reuters
Ukrajinci so profiofenzivo proti ruskim silam začeli junija. Foto: Reuters

"Morda bodo pogajanja prinesla izhod"

Washington se še ni vedno odločil o dobavi raketnih sistemov dolgega dosega ATACAMS, ki si jih želi Ukrajina. "Dobili so topništvo dolgega dosega z vodenim večraketnim sistemom GMLRS in Britanci so zagotovili še preostale zmogljivosti, ki jih imajo tudi druge države. Toda ATACAMS ostajajo kočljiva tema. In iz različnih razlogov jih še niso prejeli, a možnost je še naprej na mizi. Predsednik Biden ni rekel ne," je pojasnil Milley.

Ameriški general je še posvaril pred pričakovanjem takojšnje ukrajinske zmage v bližnji prihodnosti in poudaril možnost politične rešitve za končanje spopadov.

Ofenziva je počasna in prinaša veliko žrtev, drugi način za izhod iz tega so pogajanja in morda se bo zgodilo tudi to, je še dodal.