Ruski predsednik Vladimir Putrin je na Dan Rusije znova spomnil na Petra Velikega, ki ga je omenil že pred dnevi v svojem govoru ob 350. obletnici rojstva tega ruskega vladarja.
Ruski predsednik Vladimir Putrin je na Dan Rusije znova spomnil na Petra Velikega, ki ga je omenil že pred dnevi v svojem govoru ob 350. obletnici rojstva tega ruskega vladarja.

Ukrajina naj bi imela v svojih skladiščih več kot 20 milijonov ton žita, ki ga zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč poskušajo izvoziti po cestah, rekah in železnici. Ker je država ena največjih svetovnih izvoznic žita, ruska blokada ogroža prehransko varnost v svetu, zlasti v revnejših državah v Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Ravno zato je državi uspelo vzpostaviti nove poti za izvoz žita, in sicer preko Poljske in Romunije, je danes dejal namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Dmitro Senik. Ker pa tudi na teh poteh prihaja do zastojev, zaradi česar je dobavna veriga upočasnjena, se Kijev z baltskimi državami že dogovarjajo o vzpostavitvi še tretjega koridorja za izvoz žita.

Senik ob tem ni razkril, koliko žita so do zdaj izvozili preko koridorjev.

Ukrajina: požar na območju kemične tovarne

Rusija vseskozi zavrača krivdo za ogrožanje svetovne prehranske varnosti, vsi poskusi za dogovor o deblokadi črnomorskih pristanišč pa niso bili uspešni.

Pred izbruhom vojne je Ukrajina 90 odstotkov žita izvozila preko pristanišč ob Črnem morju. Tri od njih – Mariupolj, Berdjansk in Herson – so zdaj v ruskih rokah, pristanišče Mikolajiv pa je močno poškodovano, zato je v ospredju iskanje rešitve za pristanišče v Odesi.

Putin pozval k enotnosti in znova spomnil na dosežke Petra Velikega

Ruski predsednik Vladimir Putin je v govoru ob ruskem državnem prazniku pozval državljane k enotnosti. "Skrb za ljudi, povezanost različnih delovanj javnega življenja dela ruski narod enoten, močan in nepremagljiv," je dejal Putin na slovesnosti, kjer so odlikovali junake in podelili državna odlikovanja ob Dnevu Rusije.

Država praznuje ta dan od leta 1992, in sicer v spomin na sprejetje deklaracije o suverenosti Ruske federacije 12. junija 1990, s katero je bila razglašena neodvisnost Rusije od nekdanje Sovjetske zveze.

Papež: ne smemo se navadi na vojno v Ukrajini

Papež Frančišek je med današnjo molitvijo angelovega čaščenja v Vatikanu ponovno pozval k miru v Ukrajini. Pri tem je opozoril, da se ne smemo navaditi na vojno v Ukrajini. Ob svetovnem dnevu boja proti otroškemu delu je papež tudi opozoril na položaj številnih otrok, ki so jim bile odvzete pravice.

Putin se je na slovesnosti v Kremlju znova poklonil Petru Velikemu in spomnil, da so bile reforme, ki jih je izvedel, temelj za razvoj Rusije, saj so državo spremenile v močno svetovno silo. Pod Petrom, ki je vladal 43 let (1682–1725), je bil dosežen velik napredek na skoraj vseh področjih, predvsem v vladi, gospodarskem razvoju in "pri ustvarjanju močne in nepremagljive vojske in mornarice", pa tudi v šolstvu, zdravstvu in kulturi, je spomnil Putin.

"O Petru se še vedno krešejo mnenja, a nemogoče je ne priznati, da je prav pod tem vladarjem Rusija postala velika in močna svetovna sila," je dodal Putin, ki je Petra Velikega v povezavi z vojno v Ukrajini omenil že pred dnevi, ko je ruski napad skušal upravičiti z besedami, da si Rusija prizadeva povrniti svoja prvotna ozemlja, kot je to v začetku 18. stoletja storil Peter Veliki.

"Severodoneck bi lahko padel še danes ali jutri"

Medtem o napetih dogodkih še naprej poročajo predvsem z vzhoda Ukrajine, kjer potekajo spopadi za Severodoneck.

Guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj je sporočil, da naj bi ruske sile uničile prvi most Pavlograd med Severodoneckom in somestjem Lisičansk 22. maja letos, danes pa naj bi padel drugi. Po njegovih besedah ruske sile obstreljujejo še tretji most, ki povezuje mesti, in sicer "da bi Severodoneck popolnoma odrezali in da vanj ne bi bilo mogoče dostavljati orožja in novih oboroženih sil". Po njegovih besedah naj bi bil namen intenzivnih napadov ruskih sil, da "še danes ali jutri zajamejo Severodoneck".

Še pred tem pa je bila v obstreljevanju zadeta kemična tovarna Azot, iz katere se je izlila nafta in zagorela. BBC je poročal, da je pogorelo "industrijsko srce Ukrajine". V tovarno naj bi se zatekli tudi civilisti, po nepotrjenih informacijah naj bi jih bilo okoli 800. Za zdaj podatkov o morebitnih ranjenih ali mrtvih ni.

Dim nad pogorelo tovarno Azot. Foto: Reuters
Dim nad pogorelo tovarno Azot. Foto: Reuters

Cilj ruskih sil – mesto Kramatorsk

Ruske sile si prizadevajo dokončno zasesti Severodoneck in sosednje mesto Lisičansk, da bi si odprle pot do mesta Kramatorsk in s tem vzpostavile nadzor nad celotnim Donbasom.
Večina mesta je, kot je priznal Hajdaj, že v ruskih rokah. Po trditvah ruske vojske nadzorujejo vsa stanovanjska območja v mestu. Po navedbah predstavnika ameriškega obrambnega ministrstva, ki ga navaja časopis Washington Post, bi lahko Rusija v nekaj tednih vzpostavila nadzor nad celotno regijo Lugansk.

Ukrajinska vojska je danes sporočila, da se ruski napadi nadaljujejo tudi na območju Slovjanska v Doneškem bazenu. Kot so navedli, ruske sile iz zraka napadajo tudi civilno infrastrukturo.

Izstrelitev raket kalibr

Sorodna novica Ursula von der Leyen v Kijevu podprla prizadevanja Ukrajine za vstop v EU

V soboto zvečer so ruske sile napadle tudi mesto Čorkiv na zahodu Ukrajine, pri čemer je bilo ranjenih 22 ljudi, tudi civilisti, je sporočil guverner regije Volodimir Truš. Ruske sile pa naj bi s Črnega morja izstrelile manevrske rakete vrste kalibr, s katerimi naj bi uničile večje skladišče z ameriškim in evropskim orožjem v regiji Ternopilj.

Zelenski vztraja: Potrebujemo še več orožja

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v videonagovoru dejal, da ukrajinska vojska postopoma osvaja nazaj ozemlja zahodno v regiji Herson in da so potrdili nekaj uspešnih akcij v Zaporožju. Zelenski ves čas poziva Zahod, naj okrepi pošiljanje orožja, saj ima ruska vojska občutno premoč v topništvu.

Nemški Bild am Sonntag poroča, da naj bi se pred srečanjem G7 konec junija v Kijev odpravili nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanski premier Mario Draghi.

Izvoz žita iz Ukrajine