Ukrajinska vojska je še sporočila, da jim je do zdaj uspelo uničiti 2077 ruskih tankov, 4484 oklepnih vozil, 236 letal in 207 helikopterjev, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po neuradnih podatkih britanskega obrambnega ministrstva je bilo sicer ubitih pol manj ruskih vojakov, in sicer približno 25.000, medtem ko ruske oblasti že dolgo ne objavljajo nobenih podatkov o žrtvah v lastnih vrstah. So pa prejšnji petek proruski separatisti v regiji Doneck svoje izgube od začetka invazije ocenili na nekaj več kot 2900 mrtvih.

Kijev medtem poroča, da je bilo ubitih približno 9000 ukrajinskih vojakov, še 7000 jih pogrešajo.

Po podatkih Združenih narodov so poleg tega potrdili več kot 5700 smrtnih žrtev med civilisti, vendar tako kot v Kijevu predvidevajo, da je dejansko število bistveno večje. Proruski separatisti so nazadnje navajali podatke o približno 870 mrtvih civilistih na ozemlju, ki je pod njihovim nadzorom.

Ubit vodja ruske okupacijske uprave v Berdjansku

V napadu z avtomobilsko bombo je umrl vodja ruske okupacijske uprave v ukrajinskem mestu Berdjansk Artjom Badrin, je sporočil predstavnik tamkajšnje lokalne uprave Vladimir Rogov.

Po navedbah Rogova takšni primeri niso redki, v zadnjih tednih je bilo izvedenih tudi več napadov na ukrajinske uradnike zaradi sodelovanja z okupatorjem. "Takšni primeri se nenehno dogajajo," je dejal Rogov in incident označil za teroristični napad.

Badrin, pod čigar avtomobilom je v središču Berdjanska, ki je na ozemlju pod ruskim nadzorom ob obali Azovskega morja, eksplodirala bomba, je zaradi hudih poškodb umrl pozneje v bolnišnici. Badrin je opravljal funkcijo komandanta mesta, na ta položaj pa so ga imenovale ruske oblasti, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Kijev za zdaj ni prevzel odgovornosti za napad, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V zadnjih tednih je bilo sicer izvedenih več napadov na ukrajinske uradnike, ki so sodelovali z ruskimi okupacijskimi oblastmi. Po navedbah DPA-ja je pred kratim prišlo tudi do streljanja v središču Berdjanska.

Ameriški obveščevalci: Rusija kupuje rakete in granate od Severne Koreje

O nakupih orožja Kremlja v Severni Koreji je prvi poročal New York Times, ameriški obveščevalci pa so te informacije potrdili. "Rusko obrambno ministrstvo je v postopku izvedbe velikega orožarskega posla s Severno Korejo. Orožje bo uporabljeno na bojiščih v Ukrajini," so sporočili ameriški obveščevalci, ki so dodali, da je jasno, da ima ruska vojska zaradi sankcij in izvoznih omejitev velike težave z dobavo orožja. Dodali so, da pričakujejo, da se bo Moskva s Pjongjangom v prihodnje dogovorila še za kakšen podoben posel.

Severna Koreja je julija kot edina država poleg Rusije in Sirije priznala samooklicani republiki Doneck in Lugansk, režim v Pjongjangu pa je tudi izrazil zanimanje za pošiljanje svojih gradbenih delavcev, ki bi lahko pomagali pri obnovi porušenih mest na vzhodu Ukrajine, ki so pod ruskim nadzorom.

Američani so prejšnji mesec tudi poročali, da je ruska vojska začela uporabljati brezpilotna letala, izdelana v Iranu, ki pa naj bi imela veliko napak.

V Hersonu odpovedan referendum

Po poročanju BBC-ja so ruske okupacijske oblasti v mestu Herson na jugu Ukrajine iz varnostnih razlogov odpovedale referendum, na katerem bi se prebivalci odločali o priključitvi Rusiji. Kot je dejal Kiril Stremusov, podpredsednik ruske administracije v mestu, je razlog za to ukrajinsko obstreljevanje, zaradi katerega prehod čez zelo pomemben most v mestu ni mogoč.

Ukrajinske oblasti so dejale, da so osvojile mesto Visokopilja, ki leži 160 kilometrov severno od Hersona. Ukrajinska vojska je prejšnji teden na jugu države sprožila protiofenzivo.

Moskva referendume o priključitvi ukrajinskih mest k Rusiji – po vzoru referenduma na polotoku Krim leta 2014 – načrtuje v Hersonu in v regiji Zaporožje, ki sta pod njenim nadzorom. A ni jasno, kdo bi na teh glasovanjih sploh lahko oddal glas, mednarodna skupnost pa izidov zagotovo ne bo priznala.

Putin se je udeležil vojaških vaj s kitajsko vojsko

Ruski predsednik Vladimir Putin se je udeležil obsežnih vojaških vaj, ki jih ruska vojska na Daljnem vzhodu izvaja skupaj s Kitajsko in več drugimi državami. Putin naj bi tam opazoval zadnjo fazo vaj, ki so se začele prejšnji četrtek, končale pa se bodo v sredo. Putin se je na prizorišču vaj srečal z obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem in načelnikom generalštaba ruske vojske Valerijem Gerasimovom.

Vojaške vaje, imenovane Vostok 2022, potekajo na več območjih, namenjenih za vojaški trening na ruskem Daljnem vzhodu in v morju ob vzhodni obali. Glede na navedbe Moskve v njih sodeluje več kot 50.000 vojakov, vključenih je več kot 5000 kosov vojaške opreme, vključno s 140 zračnimi plovili in 60 ladjami. Med sodelujočimi državami je več ruskih sosed, pa tudi Sirija, Indija in ključna zaveznica Kitajska. Podobne vaje so nazadnje potekale leta 2018.

Rusija: Prepovedali še revijo Nove Gazete

Po ponedeljkovi odločitvi moskovskega sodišča, da odvzame licenco časniku Nova Gazeta za tiskano izdajo časopisa, so danes sprejeli enako odločitev tudi v zvezi z revijo, ki so jo pri Novi Gazeti začeli izdajati julija, potem ko so zaradi opozoril medijskega regulatorja Roskomnadzor morali prenehati izdajati časopis.

Prva številka revije Nove Gazete je med drugim analizirala ideologijo Putina in poročala o smrti prostovoljca v Ukrajini. Spletna stran tega projekta je sicer že od konca julija nedostopna v Rusiji brez storitve VPN, ki prikrije lokacijo uporabnikov.

V sporočilu za javnost so takrat iz Nove Gazete sporočili, da je blokado njihove strani zahteval urad ruskega tožilca, domnevno zaradi njihove "diskreditacije" ruskih oboroženih sil, pri čemer niso navedli dodatnih podrobnosti.

Po navedbah Nove Gazete so zdaj preklicali dovoljenje za tiskano izdajo revije, ker so pri Roskomnadzorju presodili, da je med registracijo imena revije leta 2009 in njeno prvo izdajo 13 let pozneje preteklo preveč časa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pri Novi Gazeti so dober mesec po začetku ruske invazije v Ukrajini že prenehali izdajati časopis z obljubo, da bodo delo nadaljevali po koncu "posebne vojaške operacije", kot v Moskvi imenujejo vojno v Ukrajini.

Odgovorni urednik Dimitrij Muratov je takrat odločitev o prenehanju izdajanja časopisa označil za "zelo težko", ob tem pa nakazal, da gre za poskus reševanja ugledne publikacije, ki naj bi se tako izognila dokončnemu zaprtju.

Roskomnadzor naj bi si sicer prizadeval tudi za prepoved delovanja spletne strani Nove Gazete.

Nova Gazeta je edini pomembnejši časopis v Rusiji, ki še kritizira predsednika Putina in njegove poteze znotraj in zunaj države. Časopis je nastal leta 1993, eden od njegovih soustanoviteljev pa je bil pred kratkim umrli zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.