Šmigala sta v Berlinu sprejela kancler Olaf Scholz in predsednik Frank-Walter Steinmeier. Šmigal je najvišji predstavnik Ukrajine na obisku v Nemčiji od začetka vojne, kar kaže na sproščanje napetosti med Kijevom in Berlinom iz začetnega obdobja ruske invazije v Ukrajini.

Obotavljanje Nemčije pri dobavi vojaške pomoči Ukrajini je namreč takrat poskrbelo za razočaranje v Kijevu. A ukrajinski premier je med obiskom v Nemčiji priznal, da je država močno okrepila vojaško pomoč, vključno s težko oborožitvijo, kot so samovozne havbice ali raketometi. Jeseni pričakujejo še dobavo sistema zračne obrambe Iris-T, je dejal Šmigal in izrazil upanje, da bo "Nemčija postala ena od vodilnih v procesu razvoja zračne obrambe Ukrajine".

Šmigala je z vojaškimi častmi sprejel kancler Scholz, s katerim pa nista stopila pred novinarje. Nato se je sestal s Steinmeierjem, s katerim sta glede na navedbe predsednikovega urada govorila o "vojaški situaciji, krepitvi sankcij in potrebi po zagotavljanju orožja za Ukrajino".

Ukrajinski premier se je Nemčiji tudi zahvalil za solidarnost in podporo, medtem ko je nemški predsednik zagotovil, da bo država še naprej stala ob strani Ukrajini. Šmigal se je srečal tudi z ministrico za razvoj Svenjo Schulze, ki mu je obljubila nadaljnjo pomoč v višini 200 milijonov evrov. Namenjena naj bi bila notranje razseljenim ljudem.

Zelenski Rusijo obtožil, da vodi energetsko vojno z namenom oslabiti države Evrope

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v sobotnem nagovoru Rusijo obtožil, da vodi energetsko vojno, katere cilj naj bi bil oslabiti in ustrahovati države Evrope.

"Rusija danes poskuša še okrepiti energetski pritisk na Evropo. Črpanje plina prek Severnega toka je bilo v celoti ustavljeno," je v nagovoru v soboto zvečer dejal Zelenski. "Rusija poskuša uničiti normalno življenje vsakega Evropejca – v vseh državah naše celine," je ocenil.

Cilj je po njegovih besedah oslabiti in ustrahovati evropske države in tako Rusija poleg tankov in raket kot orožje uporablja tudi energijo. To zimo Rusija pripravlja "odločilen udarec" energetskemu sektorju, je opozoril in dodal, da bi lahko v boju proti temu pomagalo le več povezanosti.

Prepričan je, da morajo Evropejci bolje usklajevati protiukrepe in si zagotavljati več pomoči. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pritisk na Rusijo z namenom omejitve prihodkov, ki jih prejema od nafte in plina, je še menil.

Ruski energetski velikan Gazprom je pred dnevi naznanil ustavitev dobave plina prek plinovoda Severni tok 1 v Evropo, to pa je utemeljil z vzdrževalnimi deli. Pred tem je že tudi omejil dobavo plina po plinovodu in ga začasno zaprl.

Po vsej Evropi zaradi okrnjene dobave plina iz Rusije naraščajo cene energije, na kar se je v soboto v pogovoru za BBC odzvala tudi žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska in ob tem spomnila na človeški davek vojne v njeni državi.

"Tako da ko preštevate penije na svojem bančnem računu, mi počnemo enako in štejemo žrtve," je dejala. Menila je še, da bi moral svet spoznati zgodbe in obraze ljudi, ki bežijo pred vojno ali celo umrejo. "Ne števila odvrženih bomb, ne vsote porabljenega denarja, temveč človeške zgodbe – in takih je na tisoče," je dejala.

Nekateri analitiki medtem pravijo, da bi lahko pomanjkanje in podražitev življenjskih stroškov ob prihodu zime skrčilo podporo Zahoda Ukrajini zaradi nezadovoljstva prebivalcev zahodnih držav.

Rusija se je odločila, da bo ostal plinovod Severni tok 1, ki Nemčijo oskrbuje z ruskim plinom, še naprej zaprt. Medtem pa so države skupine G7 napovedale omejevanje cen ruske nafte. Moskva je sporočila, da bo prenehala prodajati nafto državam, ki bodo takšno omejitev uvedle.

Jedrska elektrarna Zaporožje spet odklopljena

Ukrajinska jedrska elektrarna Zaporožje je bila spet odklopljena od glavnih napajalnih vodov, so v soboto v izjavi sporočili iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ter dodali, da je jedrska elektrarna sicer še vedno povezana z omrežjem z rezervnim napajalnim vodom.

To je izklop četrtega glavnega električnega voda, medtem ko so bili trije preostali električni vodi po podatkih IAEA-ja izklopljeni že prej, ko so na širšem območju potekali spopadi.

Elektrarna ima skupaj šest reaktorjev, iz agencije pa so v soboto sporočili, da deluje eden. Ta proizvaja električno energijo za hlajenje in druge bistvene varnostne funkcije na lokaciji ter za gospodinjstva, tovarne in druge, so sporočili.

V Zaporožju je v četrtek začela delo misija strokovnjakov IAEA-ja, ki naj bi preučila trenutno stanje. Generalni direktor Rafael Mariano Grossi je po ogledu elektrarne opozoril, da je bila njena fizična celovitost večkrat kršena. Napovedal je tudi, da bodo nekateri inšpektorji v Zaporožju ostali do danes ali ponedeljka.

Elektrarno so iz omrežja 25. avgusta izklopili, ukrajinski jedrski operater Energoatom pa je to takrat utemeljil z obstreljevanjem. Elektrarno so nato 26. avgusta vnovič priključili na omrežje.

Jedrska elektrarna v Zaporožju v osrednji Ukrajini je največja v Evropi, v začetku marca, kmalu po začetku invazije v Ukrajini, pa je nadzor nad njo prevzela ruska vojska.

Strah pred jedrsko katastrofo v Zaporožju se je povečal, potem ko so se na začetku julija okrepili spopadi v okolici elektrarne. Odgovornost za obstreljevanje sprti strani vseskozi prelagata druga na drugo.

Rusija je v zadnjih dveh dneh Ukrajino dvakrat obtožila, da je poskusila zasesti elektrarno. Ukrajina in Zahod pa Rusijo obtožujeta, da je na območju elektrarne razporedila težko orožje, s čimer naj bi Ukrajino odvračala od napadov. Moskva sicer trdi, da tam takšnega orožja nima.