Kot je po napadu sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je bilo v nakupovalnem središču v času napada več kot tisoč ljudi. "Nemogoče si je predstavljati število žrtev. Zaman upamo na spodobnost in človečnost Rusije," je na družbenih omrežjih zapisal Zelenski.

Guverner poltavske pokrajine Dmitro Lunin je povedal, da je bilo v napadu ubitih deset ljudi in najmanj 40 ranjenih, čeprav reševalci v ruševinah še vedno iščejo morebitne preživele. "Gre za teroristično dejanje proti civilistom," je dejal in pojasnil, da v bližini ni nobene vojaške tarče, ki bi upravičevala ruski napad.

V industrijskem mestu Kremenčuk ob reki Dneper v pokrajini Poltava, ki je pred vojno štelo 217.000 prebivalcev, je največja ukrajinska rafinerija. Po navedbah poveljstva ukrajinskih sil sta nakupovalno središče zadeli dve raketi dolgega dosega X-22, ki sta bili izstreljeni iz strateških bombnikov Tu-22M3. Bombniki so poleteli z letališča Šajkovka v ruski pokrajini Kaluga.

Svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva Vadim Denisenko meni, da bi lahko imela Rusija tri motive za napad v Kremenčuku. Prvi je po njegovih besedah nedvomno sejanje panike, drugi je uničevanje infrastrukture in tretji prisiliti Zahod v pogajanja.

Ofenziva na Lisičansk

Ruske sile nadaljujejo ofenzivo na Lisičansk, zadnje večje mesto v vzhodni regiji Lugansk pod nadzorom Kijeva, ukrajinsko vojaško poveljstvo pa je opozorilo, da ruske enote stopnjujejo pritisk tudi na območju Slovjanska v sosednji regiji Doneck.

"Prejšnji teden je bilo v Lisičansku grozljivo," je po poročanju Reutersa dejala starejša ženska Elena, ki je bila ena izmed več deset ljudi, evakuiranih v mesto Pokrovsk pod nadzorom Kijeva. "Svojemu možu sem že povedala, naj me pokoplje za hišo, če umrem," je dejala.

Napredovanje ruskih sil, oklepnih vozil in artilerije v smeri Slovjanska je potrdil guverner Donecka Pavlo Kirilenko. Po njegovih besedah naj bi se ruske sile približevale ukrajinskim obrambnim linijam, da bi za bombardiranje mesta poleg vojaških letal in raket lahko uporabile tudi svojo artilerijo.

"Rusi ne spreminjajo svoje taktike. Videli smo že, kaj se je zgodilo v Mariupolju in Severodonecku, zato se v Slovjansku pripravljamo na vse mogoče scenarije," je dodal.

Ruske sile naj bi že bile na južnem obrobju mesta, v katerem je še vedno nameščenih več tisoč ukrajinskih vojakov. Kljub temu so danes iz ukrajinskega generalštaba sporočili, da je branilcem uspelo odbiti ruske napade zahodno od Lisičanska in preprečiti obkolitev mesta.

Po besedah predstavnika proruskih separatistov iz Luganska Rodiona Mirošnika naj bi bilo v kemični tovarni Azot v padlem Severodonecku še vedno ujetih okoli 500 civilistov. Ti od tam ne morejo oditi, ker naj bi bili številni izhodi iz tovarne minirani. Mirošnik je sicer zagotovil, da specialne enote mine odstranjujejo, tako da se bodo lahko ljudje "sami odločili, ali želijo ostati na tam območju ali ne".

Guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj je prebivalcem Lisičanska ukazal, naj mesto nemudoma zapustijo, saj je zaradi napredovanja ruskih sil "resno ogroženo njihovo življenje in zdravje"

V soboto je ruska vojska zasedla sosednji Severodoneck. Ruska tiskovna agencija RIA navaja predstavnika separatističnih proruskih oblasti na vzhodu Ukrajine, ki je dejal, da so njihove sile v nedeljo iz kemične tovarne v mestu evakuirale več kot 250 ljudi, vključno z otroki.

Rusija je poleg okrepljene ofenzive v vzhodnih regijah izstrelila tudi številne rakete na več ukrajinskih regij, in sicer Lvov, Mikolajiv, Žitomir, Černigov in Hmelnicki.

Raketni napad je bil izveden tudi v regiji Odesa na jugu Ukrajine, je sporočilo južno poveljstvo ukrajinske vojske. Bilo naj bi šest žrtev, a je vojska dodala, da trenutno še ni jasno, ali so tamkajšnje oblasti poročale o številu ranjenih ali mrtvih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Napad na stanovanjsko območje civilnega naselja je uničil več stanovanjskih in gospodarskih poslopij na približno 500 kvadratnih metrih," je dodalo poveljstvo. Gasilci se še vedno spopadajo s požarom.

Prav tako so ruske rakete v nedeljo zadele stanovanjsko hišo in otroški vrtec v Kijevu. V napadu je umrl en človek, šest pa jih je bilo ranjenih, so sporočile mestne oblasti.

Moskva potrdila napade na centre za vojaško usposabljanje

Nekatere raketne napade je potrdilo tudi rusko obrambno ministrstvo, pri čemer je tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov povedal, da so bili tarča napadov centri za vojaško usposabljanje v regijah Černigov, Žitomir in Lvov.

"Zaradi tega napada sta motorizirani 65. in 66. pehotni brigadi ter 46. zračna brigada ukrajinskih oboroženih sil popolnoma izgubile svoje bojne zmogljivosti," je še dodal Konašenkov.

Kijev: Novi pozivi k dobavam težkega orožja

Ob ruskih napadih je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba na Twitterju pozval vrh G7, ki v teh dneh zaseda na Bavarskem, k sprejemu dodatnih sankcij proti Rusiji in k pomoči Ukrajini, zlasti pri dobavi težkega orožja.

Ukrajinski predsednik je medtem prebivalce Belorusije pozval, naj se ne pustijo potegniti v vojno proti Ukrajini. "Kremelj je že odločil vse namesto vas. Toda vi niste sužnji, ni vam treba umreti," je dejal.

Njegov poziv prihaja po tem, ko je Kijev pred kratkim poročal, da so bile nekatere od ruskih raket izstreljene tudi iz ozemlja Belorusije.

Putin prvič po začetku vojne v tujino

Ruski predsednik Vladimir Putin bo v torek obiskal Tadžikistan, v sredo pa Turkmenistan, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Dimitrij Peskov, kar bo Putinovo prvo potovanje v tujino, odkar je 24. februarja ukazal začetek "posebne vojaške operacije" v Ukrajini.

"Za jutri je predviden delovni obisk predsednika Putina v Tadžikistanu," je povedal Peskov. Putin se bo v prestolnici Dušanbe srečal s tadžikistanskim predsednikom Emomalijem Rahmonom, ki ima med predsedniki nekdanjih sovjetskih republik najdaljši predsedniški staž.

Tadžikistan velja za najrevnejšo izmed nekdanjih sovjetskih republik in državo, ki je velika zaveznica Rusije, od katere je Tadžikistan gospodarsko zelo odvisen.

Putina nato v sredo pričakujejo v Turkmenistanu, kjer se bo v Ašhabadu udeležil vrha držav ob Kaspijskem jezeru. Srečanja se bodo poleg gostiteljev in Rusije udeležili še predstavniki Azerbajdžana, Kazahstana in Irana.

Putin je bil sicer na zadnjem obisku v tujini 4. in 5. februarja, ko je odpotoval na Kitajsko, kjer se je srečal s predsednikom Ši Džinpingom in se udeležil slovesnosti ob odprtju zimskih olimpijskih iger.

Od začetka ruske invazije v Ukrajini Putin ni zapuščal svoje države. Obiskal ni niti tesnega zaveznika, beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki pa je medtem večkrat obiskal Rusijo. Kljub temu se po navedbah Reutersa kmalu obeta Putinov obisk v Belorusiji, in sicer naj bi 30. junija in 1. julija obiskal mesto Grodno in se sešel z Lukašenkom.