Največja jedrska elektrarna v Evropi je bila na začetku marca znova tarča obstreljevanja, zaradi česar je že šestič od začetka ruske vojaške agresije na Ukrajino začasno ostala brez povezave z ukrajinskim elektroenergetskim omrežjem. Elektrika je namreč nujna za delovanje črpalk za kroženje vode za hlajenje reaktorjev in bazenov z jedrskim gorivom.
Grossi je v pogovoru za Reuters dan pred obiskom nuklearke Zaporožje dejal, da je njegov predlog o dogovoru za zaščito jedrskega objekta še vedno živ in ga tudi prilagaja, da bi le dosegel preboj. Vodja IAEA-ja se zavzema za vzpostavitev varnostnega območja okoli jedrske elektrarne, da bi preprečili morebitno jedrsko katastrofo.
"Pripravljamo nekaj prilagoditev predlogov, ki jih bomo dali na mizo," je dejal Grossi v ukrajinskem mestu Dnipro. "Prepričan sem, da bi bilo mogoče vzpostaviti neko obliko zaščite, pri čemer morda ne bi poudarjali toliko ideje cone, temveč zaščito samo – kaj bi morali ljudje narediti ali česa ne bi smeli storiti, da bi zaščitili elektrarno namesto teritorialnega koncepta," je poudaril.
Po besedah diplomatov Grossijev najnovejši predlog ne vključuje več vzpostavitev določenega območja okoli nuklearke. Med drugim predlog predvideva tudi prepoved streljanja na elektrarno ali iz nje in odstranitev težkega orožja.
Ukrajina noče dogovora, po katerem bi omogočili ali priznali rusko vojaško prisotnost v nuklearki.
Grossi je opozoril na zelo nevarne in nestabilne razmere v nuklearki, ne samo zaradi večkratne prekinitve električnega napajanja, ampak je nevarnost tudi raven vode v bližnjem rezervoarju, ki ga uporabljajo za hlajenje reaktorjev in je pod nadzorom ruskih sil.
"Če se raven vode v rezervoarju zniža nad določeno raven, potem nimate vode za hlajenje reaktorjev. Zlasti januarja smo videli, da se je raven vode znatno znižala. V zadnjih nekaj tednih so se razmere nekako izboljšale," je pojasnil.
Minsk se izgovarja na pritiske zahoda
Beloruske oblasti so sporočile, da so jih v odločitev o namestitvi ruskega taktičnega jedrskega orožja na svojem ozemlju prisilile ZDA z zaveznicami. Ukrajinske sile so medtem odbile več ruskih napadov z brezpilotnimi letali.
"Belorusija se je bila prisiljena odzvati, da bi okrepila svojo varnost in obrambne zmogljivosti," je sporočilo belorusko zunanje ministrstvo in dodalo, da je bil Minsk izpostavljen političnemu in gospodarskemu pritisku ZDA in njenih zaveznic brez primere, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Oblasti so pojasnile, da ne bodo imele nadzora nad orožjem in da njegova namestitev nikakor ni v nasprotju s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. "Vojaško sodelovanje med Belorusijo in Rusijo poteka strogo v skladu z mednarodnim pravom," so še zapisali.
Ruski predsednik Vladimir Putin je namestitev jedrskega orožja na ozemlju Belorusije napovedal v soboto. Takrat je tudi dejal, da Moskva s tem ne krši nobenih mednarodnih konvencij, saj da ZDA že dolgo nameščajo jedrsko orožje na tujih ozemljih.
Washington je nato sporočil, da ZDA trenutno ne vidijo znakov, da bi Rusija nameravala uporabiti svoje jedrsko orožje. Zavezništvo Nato pa je navedbe Putina označilo za zavajajoče, saj naj bi članice Nata delovale v popolnem skladju s svojimi mednarodnimi obveznostmi. Prav tako je rusko jedrsko retoriko označilo za nevarno in neodgovorno.
Ukrajina je v odzivu na Putinovo napoved opozorila, da je Kremelj vzel Belorusijo za "jedrskega talca". Ob tem je sekretar ukrajinskega nacionalnega varnostnega in obrambnega sveta Oleksij Danilov dodal, da namestitev jedrskega orožja predstavlja naslednji korak k notranji destabilizaciji Belorusije. Kijev je tudi zahteval sklic izredne seje Varnostnega sveta ZN-a.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sicer tesen zaveznik Putina, ruski vojski pa je dal na razpolago belorusko ozemlje na začetku invazije v Ukrajini. Prav tako so se beloruski volivci na referendumu kmalu po izbruhu vojne odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje na svojem ozemlju.
Ukrajinske sile odbile več ruskih napadov z brezpilotniki
Ukrajinske sile so odbile več ruskih napadov z brezpilotnimi letali, je sporočil ukrajinski generalštab in dodal, da so skupno sestrelili 14 od 15 letalnikov šahed.
Vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je po novih napadih z brezpilotnimi letali Rusijo obtožil "terorja nad civilno infrastrukturo" in dodal, da ta strategija ne bo uspešna.
V Kijevu mestne oblasti poročajo o eksplozijah, potem ko so deli sestreljenih letalnikov poškodovali trgovino in povzročili požar. V pokrajini Sumi so medtem ruske sile obstreljevale mesto Bilopilja in pri tem poškodovale številne stavbe, en človek je bil ranjen.
Ukrajinske sile naj bi odbile napade pri Bahmutu
V zadnjih 24 urah naj bi ukrajinske sile odbile tudi več kot 60 ruskih napadov na tleh, ki so bili večinoma osredotočeni na mesto Bahmut, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski je razmere na fronti opisal kot težke, a stabilne.
Mesto Bahmut, kjer je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, je po večmesečnih bojih med ruskimi in ukrajinskimi silami ostalo tako rekoč brez civilnega prebivalstva. Obe strani sta v boj za mesto vložili veliko moči, čeprav po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti.
Kijev že dalj časa trdi, da je Bahmut ključnega pomena za zadrževanje ruskih sil na celotni vzhodni fronti, ukrajinska strategija za obrambo Bahmuta pa naj bi bila predvsem zmanjšati zmožnost Rusije, da bi v prihodnjih mesecih napredovala ali začela morebitno novo ofenzivo.
Rusija preizkusila protiladijske rakete
Ruska mornarica je medtem poskusno izstrelila nadzvočne protiladijske rakete na lažni cilj v Japonskem morju, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Dve ladji sta na sto kilometrov oddaljeno simulirano sovražno ladjo izstrelili dve križarski raketi moskit s konvencionalno in jedrsko bojno glavo, ki sta uspešno zadeli cilj, poroča Al Džazira.
Pred tednom dni sta dva ruska strateška bombnika, ki lahko nosita jedrsko orožje, več kot sedem ur letela nad Japonskim morjem. Moskva je sporočila, da je šlo za "načrtovani polet".
VS ZN zavrnil predlog Rusije za preiskavo sabotaže Severnega toka
Varnostni svet Združenih narodov ni podprl poziva Rusije k neodvisni preiskavi eksplozij na plinovodih Severni tok 1 in 2 septembra lani. Predlog resolucije sta poleg Rusije podprli samo Kitajska in Brazilija.
Preostalih 12 članic VS-ja ZN-a se je glasovanja vzdržalo. Za sprejetje resolucije v VS-ju ZN-a je sicer potrebnih devet glasov podpore, ob tem pa ne sme biti veta petih držav – Rusije, Kitajske, Francije, ZDA ali Združenega kraljestva.
Rusija je prejšnji mesec Varnostni svet pozvala k neodvisni preiskavi eksplozij na plinovodu. Predlog ruske resolucije poziva generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa, naj ustanovi komisijo, ki bo izvedla celovito, pregledno in nepristransko mednarodno preiskavo vseh vidikov sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2, vključno z identifikacijo storilcev, pokroviteljev, organizatorjev in sostorilcev.
Rusija zahtevo po neodvisni preiskavi utemeljuje s trditvami, da ji odrekajo sodelovanje pri preiskavi Švedske, Nemčije in Danske. Veleposlanik pri ZN-u Vasilij Nebenzija je dejal, da Rusija dvomi o njihovi nepristranskosti.
Danska, Švedska in Nemčija še preiskujejo sabotažo
Eksplozije plinovoda so se zgodile v izključnih gospodarskih conah Švedske in Danske. Prejšnji mesec so Švedska, Danska in Nemčija sporočile, da njihove ločene preiskave še potekajo in da je bila Rusija o njih obveščena.
V skupnem pismu Varnostnemu svetu ZN-a so navedli, da je škodo povzročila "sabotaža z močnimi eksplozijami". Tudi ZDA in zavezništvo Nato so incident označili za "sabotažo".
Večina članic VS-ja ZN-a, ki so se v ponedeljek vzdržale glasovanja, je kot razlog navedlo, da je najprej treba počakati do konca nacionalnih preiskav.
Moskva krivi Zahod
Moskva trdi, da je za eksplozijo odgovoren Zahod. ZDA in evropski zavezniki Ukrajine po poročanju STA-ja neuradno odgovarjajo, da je za sabotažo kriva Rusija, ker so cene plina po incidentu skočile v nebo.
"ZDA niso bile vpletene na noben način. Pika," je na zasedanju povedal namestnik ameriškega odposlanca Robert Wood.
Ameriški raziskovalni novinar Seymour Hersh je prejšnji mesec na svojem blogu ob sklicevanju na anonimne vire poročal, da je napad na plinovoda Severni tok 1 in 2 ukazal ameriški predsednik Joe Biden. Bela hiša je trditve odločno zanikala.
New York Times je na začetku marca ob sklicevanju na neimenovane ameriške vire poročal, da je za napad odgovorna "proukrajinska skupina". Uradni Kijev je zanikal vpletenost v incident.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje